Mirko Srdić se je rodil leta 1962 v Sarajevu in si v osemdesetih kot eden glavnih utemeljiteljev »novega primitivizma«, katerega osrednja proizvoda sta Top lista nadrealista in tudi skupina Zabranjeno pušenje, nadel ime Elvis J. Kurtović. Glavni akterji gibanja so bili Elvis J. Kurtović, Nele Karajlić, Dražen Ričl, Sejo Sexon, Branko Đurić in drugi iz sarajevske četrti Koševo.
Pesem Haile Selasije ima tudi izvedbi skupin Zabranjeno pušenje iz leta 1997 in slovenske Zaklonišče prepeva iz leta 2014. Elvis J. Kurtović in Sejo Sexon (sicer Davor Sučić) sta nastopila tudi v slovenskem filmu Na svoji Vesni.
Elvisa smo prosili, da nam pove nekaj besed o pesmi Haile Selasije: »Pod vsakim nivojem je, da avtor razlaga, 'kaj je pisec hotel povedati', ampak glede na to, da sem sam pod vsakim nivojem, bom to naredil. Ta pesem je, kot tudi vse druge moje pesmi, plagiat. Naredil sem jo na osnovi pesmi Waiting on a Friend skupine Rolling Stones.« K slednjemu podatku je dodal še citat Pabla Picassa: »Slabi umetniki kopirajo, dobri ukradejo.«
Pesem pravzaprav ne govori o Selasiju, pač pa sarkastično obdela takratno Titovo popularnost. »Direktni povod je bil dogodek, ko so leta 1986 po černobilski nesreči poslali otroke ob cesto mahat nekemu arabskemu državniku na tisti černobilski dež. Zdaj mi je v redu, da je Tito nekoč obiskoval vse te države v razvoju. Neuvrščeni so bili izjemen projekt. Takrat pa smo bili mladi, težili smo k Zahodu in vse to mi je bilo smešno.«
Elvis nam je za zaključek še povedal: »Danes, ko je nevarnost, da gremo zaradi blokovskih delitev v novo svetovno vojno, se zdi gibanje neuvrščenih zelo priročna ideja. Pesem Haile Selasije govori o prijateljstvu med ljudmi in ima protivojno sporočilo. Ne zato, ker je to moja pesem, ampak otroci z vsega sveta bi morali peti skupaj, kot se to zgodi na koncu te pesmi.«
