Na prvem albumu zasedbe Steppenwolf je tudi skladba Born To Be Wild, po kateri je zasedba najbolj prepoznavna, čeravno spada med tiste, ki so zavrnili ponudbo za nastop na festivalu Woodstock, ki je udeležence povzdignil nad tiste, ki so s festivala izostali. A Steppenwolf so bili deležni drugega zgodovinskega vrha. Nastopili so v filmu Easy Rider iz leta 1969, ki do dandanes velja za najpomembnejši motociklistični film, skladba Born To Be Wild pa za globalno motoristično himno, ki je nujen del programa, naj gre za zbor motoristov na Finskem ali v Turkmenistanu.
V naboru zasedb, ki so navdih za ime dobile v knjigah, Steppenwolf izstopajo po tem, da so, čeravno gre za severnoameriško skupino, ime povzeli po evropskem literarnem delu. Po romanu nemškega pisatelja Hermanna Hesseja iz leta 1927, ki je bil resda že leta 1929 preveden v angleščino oziroma je izšel v ZDA, a res množično priljubljenost in vstop v pop kulturo je Hesse, ki je po osmih neuspešnih nominacijah leta 1946 končno dobil Nobelovo nagrado, doživel v 60. letih oziroma s hipiji. Še posebej to velja za knjigo Stepski volk, povest o posamezniku, ki se izgublja v svoji podzavesti, obenem pa roman afirmira uživanje psihoaktivnih substanc. V primeru zasedbe Steppenwolf je bil roman še toliko bolj povezljiv s članstvom zasedbe. John Kay, njihov glavni vokalist, ima tesno in neposredno povezavo s stepami. Aprila leta 1944 je bil namreč rojen v pruskem mestu Tilzit, taistem, po katerem se imenuje vrsta sira, od leta 1945, ko so ga zasedli Rusi, pa se Kayevemu rojstnemu mestu reče Sovetsk.
Iz Kanade v ZDA in nazaj
Njegovo izvorno ime je bilo Joachim Fritz Krauledat, njegov oče Fritz pa je bil nemški vojak, ki je na fronti umrl mesec pred njegovim rojstvom. Nabor pop zvezdnikov, ki so potomci vojakov, je dolg, vendar je Kay ob Anni-Frid Lyngstad iz zasedbe Abba najbolj znan primer pop potomca nemškega vojaka. Po begu iz vzhodne Prusije, v katero je prodirala sovjetska vojska, se je z mamo najprej nastanil v zahodni Nemčiji, kjer je preko ameriških vojaških radijskih postaj prvič slišal rokenrol glasbo. Tudi v njegovem primeru sta bila ključna izvajalca Little Richard in Chuck Berry, povsem pa se je rokenrola, kot načina poiskati sebe, oprijel potem, ko sta se z mamo leta 1958 preselila v Kanado in kaj kmalu zatem v ZDA.
Napol slep, saj so ga težave z vidom pestile od rojstva, in z očitnim naglasom tujca se je kot zgodnji najstnik oprijel kitare ter začel samostojno nastopati kot pevec folk in blues glasbe. Na ta način je samostojno prišel do Kalifornije, kjer pa mu ni uspelo, zato je odštopal nazaj do Kanade in se pridružil blues zasedbi The Sparrows. Z njimi je Kalifornijo naskočil v drugo. The Sparrows so se vključili v glasbeno sceno, katere del so bili tudi The Doors ali Steve Miller Band, vendar več kot enega albuma in nekaj posamičnih skladb niso posneli, čeravno je bila del njihovega repertoarja tudi že skladba Pusher, ki velja za drugo najznamenitejšo skladbo Steppenwolfa. Pri Steppenwolfu je zanimivo, da dajejo vtis posadke, izrazito odprte glede opojnih substanc, dejansko pa so delali razlike. Skladba The Pusher (ali Vsiljevalec) v besedilu dela razliko med preprodajalcem marihuane, ki naj bi bil dobrega značaja oziroma naj bi ponujal radost, in preprodajalcem heroina oziroma »pusherjem«, ki naj bi bil karakterno slaba oseba, ki ji je vseeno, ali preživiš ali umreš.
Vendar ni bil Kay tisti, ki je po razpadu Sparrowsov spremenil ime zasedbe po imenu Hessejevega romana. Tako je predlagal Gabriel Mekler, v Palestini rojen Jud, ki je bil klasični pianist in med drugim član Kozmic Blues Banda, spremljevalne zasedbe Janis Joplin, obenem je bil z njo soavtor skladbe Kozmic Blues. Mekler je bil producent prve plošče Steppenwolf, posadka pa sprva ni prepoznala, da je Born To Be Wild najbolj udarna skladba. Najprej so poskusili uspeti z drugima dvema: A Girl I Knew in Sookie Sookie. Born To Be Wild je pripadel tretji poskus in skladba se je uvrstila na drugo mesto Billboardove lestvice.
Zagotavljala je preživetje
Na plošči je bila tudi skladba The Pusher, ki se je prav tako uvrstila v glasbeno opremo filma Easy Rider, čeprav so bili Steppenwolf tistega leta 1968, ko je Denis Hooper kot režiser začel montirati film (kar je bilo spomladi 1969), še relativno neuveljavljena ali komaj uveljavljena zasedba. Pa vendar so bili v filmu zastopani z dvema bistvenima skladbama, brez katerih si je Easy Rider danes bistveno težje predstavljati kot brez prispevkov Boba Dylana, The Byrds, The Band ali Jimija Hendrixa. No, še ene skladbe ne gre pozabiti kot posebej izstopajoče: Don't Bogart Me od zasedbe The Fraternity of Man seveda, skladbe o predolgem zadrževanju smotke indijske konoplje v rokah enega kadilca, ki je prav tako izšla leta 1968.
Hooper je posegel po aktualni glasbeni produkciji, pravice za uporabo glasbe pa so bile najdražja postavka proračuna filma. Če so snemalni stroški znašali 400.000 dolarjev, so nadomestila za uporabo glasbe stala milijon dolarjev. Easy Rider je podobno, kot je bilo značilno za filme Quentina Tarantina, psevdoglasbeni film, kar se je na koncu več kot povrnilo. Film je ustvaril 60 milijonov dobička. In mimogrede: Kay ni avtor nobene od dveh skladb Steppenwolfa. V primeru Pusherja je bil to kantavtor Hoyt Axton, Born To Be Wild, skladbo, ki v besedilu kot prva omenja izraz heavy metal, pa je napisal Dennis Edmonton, kitarist The Sparrows.
Steppenwolf kot skupina niso trajali dolgo. Po prvi plošči jim je na drugi The Second iz leta 1968 uspelo še s skladbo Magic Carpet Ride, ki jo je Kay posvetil soprogi Jutti Maue-Kay, s katero sta se spoznala leta 1965 in sta še vedno skupaj. Zasedba je leta 1972 razpadla, po več poskusih obnovitve pa je od leta 1980 naprej nastopal pod imenom John Kay and Steppenwolfes. A že zgolj Born To Be Wild je zagotavljala preživetje. Ne samo njemu. V začetku 90. let se je v ljubljanskem klubu Babilon na njen račun dalo slišati tudi nastop organista Goldyja McJohna. Res dolgčas.
