Člani Društva upokojencev Sevnica radi pojejo. Šest moških in devet žensk iz mešanega pevskega zbora Srebrni glas poje štiriglasno in večinoma nastopa na prireditvah, ki jih pripravljajo lokalna društva. »Negujemo slovensko ljudsko, duhovno in klasično glasbo ter s petjem ohranjamo kulturno dediščino naše dežele. Z veseljem smo bili gostje na folklornem festivalu Vinkovške jeseni. Vsi smo se zaljubili v Vinkovce. Ljudje so topli in prijazni do nas. Res se počutimo zelo dobrodošli,« strne pozitivne vtise Hermina Granec, ena izmed 350 Slovenk in Slovencev, ki so minuli konec tedna bivali v Vinkovcih.
Rada ima slavonsko kuhinjo, žganja ni pokusila, zato pa pohvali karlovško pivo. Sogovornica bi svoje pevce rada prihodnje leto spet pripeljala v Vinkovce, a glede na to, da so vsi starejši od 75 let, jim želi predvsem zdravja, potem je, pravi, vse mogoče. »Še posebno čustveno tokratno gostovanje doživlja njena kolegica, ki se ne more znebiti spomina na dogajanje v našem mestu pred 33 leti – obsežnega vojnega razdejanja, ki so ga takrat utrpeli Vinkovci,« pa pove Martina Matković, direktorica Turistične skupnosti mesta Vinkovac. Dodaja, da je mesto ganjeno, a ga »spodbujamo z besedami, da smo preteklost pustili za seboj, ker smo se ponosno branili, da lahko danes uživamo svobodo, katere simbol je neprekinjena vinkovška jesen«.
Mesto gostoljubnih ljudi
V teh dveh dneh so si gostje iz Slovenije ogledali mesto, obiskali muzej in đakovsko katedralo. »Kdor rad poje, se rad tudi druži. Še posebno uživamo upokojenci, Vinkovci pa so mesto gostoljubnih ljudi, čudovitih krajev in objektov, ki jih je treba obiskati, in od vsega, kar vidimo, odnesemo kaj novega za spomin s seboj, za dušo in telo,« pravi Hermina Granec. Redno se pripravljajo na srečanja folklornikov po domovini in tujini, sedaj pa so v okviru prireditve Slovenija v Slavoniji postali stalni gostje Vinkovških jeseni.
In tistega, kar je dobro, ne gre spreminjati, se strinjajo naši Slovenci, ki so letos na festival prispeli že petič. Prvi konec tedna se je Vinkovčanom in njihovim gostom predstavilo 16 ljubiteljskih društev, ki so poleg folklore popestrili program z zborovskim petjem, dramskimi nastopi in neizogibno z avtohtono kulinariko. Že vse dosedanje izvedbe Vinkovških jeseni s svojo čustvenostjo pišejo zgodbo za zgodbo, tisto o druženju, novih prijateljstvih, ljubezni do tradicije in vsekakor ponovni želji po vrnitvi tja, kjer ustvarjamo spomine.
