Sejem Kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstavišču: razstava in prodaja kmetijskih strojev in priključkov domačih podjetij in iz uvoza. Stroje so kupci lahko kupili tako v dinarjih kot v devizah. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Modna revija sredi Ljubljane v Stritarjevi ulici pred trgovino Tekstil promet septembra 1960 / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Kljub temu da je hkrati potekal sejem novih in rabljenih avtomobilov na Gospodarskem razstavišču, je mnogo ljudi prišlo na avtomobilski sejem pri ljubljanski klavnici. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Leto 1969 in 10. gorenjski velesejem, na katerem so se predstavili Tomosovi mopedi. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
VI. mednarodni sejem embalaže na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Živinski sejem pred pol stoletja / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Sejem Kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstavišču: razstava in prodaja kmetijskih strojev in priključkov domačih podjetij in iz uvoza. Stroje so kupci lahko kupili tako v dinarjih kot v devizah. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Sejmi kot mali spektakli za množice
Razni sejmi so bili v polpretekli zgodovini Slovenije zelo priljubljeni, denimo sejem mode, vina, motornih vozil, smučarske opreme, sodobne elektronike ...
Celje je že od nekdaj sejemsko mesto. Najpomembnejši je tradicionalni Mednarodni obrtni sejem (MOS), ki vsako leto odpira svoja vrata septembra. Gre za največjo poslovno-sejemsko prireditev v Sloveniji in širše s kar 56-letno tradicijo. Sejemska aktivnost v Sloveniji ima zelo dolgo in pestro zgodovino, ki sega zelo daleč v zgodovino.
Modna revija sredi Ljubljane v Stritarjevi ulici pred trgovino Tekstil promet septembra 1960 / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Poleg prazničnih poznamo več vrst sejmov: letne, tedenske, spomladanske, jesenske, sejme, povezane z zavetniki ali cerkvami … Živinski sejmi v Celju, Ajdovščini, Šentjerneju in na Ptuju, kjer so nekoč živali množično prodajali na sejmih, so skoraj povsem ugasnili. Sejemska tradicija se je razvila v Kranju, Gornji Radgoni, Mariboru, Celju …
Ljubljanski velesejem je bil najprej v Tivoliju
Sejem je bil vedno izrazito družabni dogodek. Na sejmih se je ogledovalo, barantalo, trgovalo, srečevalo in zabavalo. Prišli so kramarji in krošnjarji, organizatorji pa so poskrbeli tudi za otroško zabavo. Na podeželju se je mešetarilo z živino, stojnice so bile postavljene po celem vaškem središču, na njih pa so prodajali tekstil, klobuke, čevlje, suho robo, lončene posode, kmečko orodje, izdelke iz lecta in podobno.
Kljub temu da je hkrati potekal sejem novih in rabljenih avtomobilov na Gospodarskem razstavišču, je mnogo ljudi prišlo na avtomobilski sejem pri ljubljanski klavnici. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Na območju današnjega parka Tivoli je od leta 1921 obstajal Ljubljanski velesejem, leta 1954 pa so mestne oblasti začele urejati nov sejemski prostor – Gospodarsko razstavišče. Na njem so leta 1955 pripravili mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa, 1. jugoslovansko razstavo vin v Ljubljani, ki velja za predhodnico najstarejšega ocenjevanja vin na svetu Vino Ljubljana, in sejem mode z modno revijo, prireditev, ki je postala tradicionalna. Pozneje je bilo organiziranih veliko sejemskih prireditev, ki so pritegnile na tisoče razstavljavcev in obiskovalcev.
Sejemska aktivnost v Sloveniji ima zelo dolgo in pestro zgodovino, ki sega zelo daleč v zgodovino. Poleg prazničnih poznamo več vrst sejmov: letne, tedenske, spomladanske, jesenske, sejme, povezane z zavetniki ali cerkvami …
Leta 1960 je veliko zanimanja vzbudila razstava motorjev in motornih vozil. V poznih petdesetih letih so plače hitreje rasle kot produktivnost, potrošnja gospodinjstev pa je bila leta 1959 za 40 odstotkov višja kot tri leta prej. Precejšnje pomanjkanje blaga in dobrin v trgovinah ter omejen uvoz sta ustvarila idealne pogoje za razcvet sejemske dejavnosti. Leta 1996 je sejem Veseli december na Gospodarskem razstavišču privabil 150.000 ljudi in je bil v tistem letu največji sejem po številu obiskovalcev pri nas. Novinar Ljubljanskega dnevnika je ocenil, da ima novoletni sejem mnogo resnejši prizvok kot v minulih letih – nemara zaradi tega, »ker še ni prodajalcev kiča in ker je ponudba pregledna, saj so vsi zasebniki lepo spravljeni pod streho hale A in B«. Obiskovalce pa je navduševal tudi ogromen vrtiljak.
Leto 1969 in 10. gorenjski velesejem, na katerem so se predstavili Tomosovi mopedi. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Nič manj zanimanja ni požel sejem avtomobilov, ki je leta 1967 na Gospodarsko razstavišče pritegnil veliko radovednežev in potencialnih kupcev, večina pa je s prizorišča odhajali z dolgim nosom, saj najnovejših zahodnonemških vozil ni bilo mogoče kupiti za dinarje, ampak le za devize. Zato se je že kar na sejmu vnel lov na imetnike deviznih računov, ki bi bili pripravljeni dinarje, seveda s »šticungo« oziroma pribitkom nad uradnim deviznim tečajem, zamenjati za nemške marke.
Najbolj priljubljen je bil vinski sejem
Oktobra 1967 je na Gospodarskem razstavišču potekal 13. mednarodni sejem vina, žganih pijač in sadnih sokov. Kot je poročal Ljubljanski dnevnik, so na sejmu ugotovili, da so domače pijače vrhunske in se lahko brez težav kosajo s tujimi. Ena od priljubljenih možnosti za nabavo oziroma menjavo opreme so že desetletja tako imenovani smučarski sejmi oziroma sejmi rabljene smučarske opreme, ki jih v večjih krajih po vsej Sloveniji organizirajo smučarski klubi ali športna društva.
VI. mednarodni sejem embalaže na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Pred začetkom šolskega leta je bila poleti 1969 v ljubljanskih Križankah precejšnja gneča. Številni šolarji so se tja namreč odpravili na knjižni sejem, kjer so lahko prodajali in nakupili šolske knjige in potrebščine. Gospodarsko razstavišče je oktobra 1969 priredilo stoto razstavo Sodobna elektronika. »Toliko uglednih gostov še ni bilo nikoli na otvoritvi,« je zapisal Ljubljanski dnevnik. Ob tem so dodali, da razstava dosega »največji napredek, ker nam prinaša največ tehničnih izpopolnitev in možnosti za modernizacijo«. Na razstavi je sodelovalo 258 razstavljalcev iz domovine in tujine.
