Na Rifniku se je na Keltskem dnevu letos zbralo približno 3000 obiskovalcev. / Foto: ŠUDR
Reportaža: Pot skozi čas med stare Kelte
Na starodavni lokaciji na Rifniku nad Šentjurjem so številni obiskovalci pet let spoznavali življenje skrivnostnih Keltov, ljudstva iz mlajše železne dobe.
Na arheološkem najdišču na Rifniku nad Šentjurjem je bilo pred dnevi nadvse živahno. Tam so namreč člani športno-umetniškega društva Rifnik (ŠUDR) že pripravili 5. Keltski dan. Na njem so obiskovalci spoznavali življenje v keltski vasi. Bolj avtohtonega prizorišča, kot je Rifnik, arheološki biser, na katerega so Šentjurčani zelo ponosni, si organizatorji ne bi mogli želeti. A letošnji peti Keltski dan je bil dejansko tudi zadnji, je razkrila tajnica ŠUDR Mojca Kolar.
»Ko smo organizirali prvi Keltski dan, nas je marsikdo gledal z nejevero, češ, kaj neki se gremo. A smo v petih letih dokazali, da nam je uspelo iz majhne prireditve prerasti v veliko, saj nas je letos obiskalo več kot tri tisoč ljudi. Naše društvo šteje nekaj več kot sto članov. Za dobro tretjino tistih, ki smo bili vpeti v priprave, je bil to izjemno naporen in zahteven projekt. Zlasti z logističnega vidika, saj smo morali na 568 metrov nadmorske višine vse rekvizite pripeljati s traktorji. Zelo smo hvaležni, da sta nam pri tem na pomoč priskočila Šolski center Šentjur ter Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje s tremi traktorji, prikolicami in šoferji, pa tudi nekaj dijaki, ki so nam pomagali pri transportu. Več dni smo žrtvovali za to, da smo na koncu napisali čudovito keltsko pravljico. A ta je bila letos za nas, organizatorje, zadnja,« je odločna Mojca Kolar.
Keltski dan so petič in zadnjič pripravili prizadevni člani društva ŠUDR./ Foto: ŠUDR
Organizatorjem je treba priznati, da so bili pri snovanju Keltskega dne zares zelo izvirni, ne tipično srednjeveški. »O Keltih je uradno zelo malo znanega, saj so bili v resnici zelo skrivnostni. Morda zato, ker so bili pogani. Zagotovo pa so bili močno povezani z duhovnim svetom, spoštovali so naravo in izkoriščali vse njene danosti, soustvarili so tudi številne mite,« nam je še povedala.
Verjeli, da je življenje povezano z božanstvi
Kelti so se v naših krajih naselili okoli 6. stoletja pred našim štetjem. Zgodovinarji to obdobje imenujejo latensko obdobje ali mlajša železna doba, ki jo je zaznamovala uvedba železnega rala, srpov, kos in drugega poljedelskega orodja. Takrat so se pojavile tudi žrmlje za mletje moke, razvilo se je kovaštvo. Kelti so postavili tudi temelj prve slovenske države Karantanije. Na Rifniku je bila njihova naselbina dejavna okoli 200 let, medtem ko so najstarejše predmete tu našli že iz 4. stoletja pred našim štetjem. Rifnik tako velja za eno pomembnejših poznoantičnih naselbin na Slovenskem, najdbe pa dokazujejo, da je bil ta markanten hrib nad Šentjurjem pri Celju poseljen vse od konca mlajše kamene dobe.
Veliko zanimanja je pritegnil ognjeni ples. / Foto: ŠUDR
Tudi zato so člani društva ŠUDR dobili zamisel za prireditev Keltski dan, na katerem so želeli ta delček zgodovine približati vsem nam. Njihova ideja se je izkazala za zelo domiselno. Ustvarili so keltsko vas, v kateri so bili obiskovalci neposredno vpeti v številne igre in delavnice. Postavili so šotore, kurišča, obiskovalce je pozdravila keltska straža v popolni bojni opremi, med obiskovalci so se sprehajali poglavarji, druidi in mična dekleta. Na Rifniku, ki je arheološki biser, so našli nekaj zase tako najmlajši kot starejši obiskovalci. Slednji so se vključevali v različne delavnice, denimo izdelavo in oblikovanje nakita ter izdelkov iz gline. Številni so spoznali rezbarjenje in tkanje na statvah, pobliže so lahko videli tudi, kako nastajajo kovaški izdelki in kako se iz žita zmelje moka. Posebno zanimiva je bila bogato založena keltska tržnica, saj je bilo mogoče na stojnicah kupiti različno blago in izdelke.
Živali so dojemali kot vodnike, s katerimi si delijo zemljo, zato so bile zanje simbol vrednot, volje in modrosti. Stari Kelti so častili božanske sile v naravi, zato niso potrebovali stavb za bogove, saj je bila njihov tempelj narava sama.
Člani društva so bili oblečeni v kostume, ki jih je večinoma sešila Mojca Kolar. Ta je bila tudi ena izmed pobudnikov za dogodek, ki se je med Šentjurčani in obiskovalci od drugod res dobro prijel. Sicer pa so Kelti zelo spoštovali ženske zaradi njihovega znanja, bile pa so tudi pogumne bojevnice in vladarice. Že njihovi predniki so verjeli tudi, da je življenje povezano z božanstvi. Živali so dojemali kot vodnike, s katerimi si delijo zemljo, zato so bile zanje simbol vrednot, volje in modrosti. Stari Kelti so častili božanske sile v naravi, zato niso potrebovali stavb za bogove, saj je bila njihov tempelj narava sama.
Druid in umetniški vodja Keltskega dne Dominik Gračner je obiskovalcem povedal marsikatero zanimivost. / Foto: ŠUDR
Verjeli so tudi v posmrtno življenje, pa da je smrt le sredina življenja, saj je duša nesmrtna in se ponovno reinkarnira, dokler ne doseže popolnosti. »Ni jih bilo strah prehoda onkraj. Žalovali so, ko se je otrok rodil, saj je takrat duša v onstranstvu umrla in prišla na zemljo, po drugi strani pa so zelo častili svoje prednike,« je zbrane poučil umetniški vodja prireditve Dominik Gračner, vaški druid, mislec in filozof, ki je povezoval vse Keltske dneve. Vlogo keltskega poglavarja pa so tudi letos namenili Ivu Brodeju, znanemu šentjurskemu likovniku.
Pletli košare, kovali železo, oblikovali glino …
Letošnja novost je bila, da so obiskovalci prvič uživali v keltskem ognjenem plesu. Priredili so tudi tekmovanje v metu sekire in lokostrelstvu, veliko časa je bilo namenjenega različnim igram, kulinaričnim užitkom in osvežitvi. »Občudovala sem ples keltske boginje Danu s tančicami in vodo ter ples s pahljačami v vetru. Zelo poseben je bil tudi prikaz obreda zahvale ob keltski žetvi,« nam je dejala ena od obiskovalk, ki je bila na Rifniku prvič. Ves čas prireditve so bile obiskovalcem na voljo delavnice za otroke, številni so z zanimanjem opazovali, kako se pletejo košare, kako se kuje železo, kako nastajajo izdelki iz gline in kako se rezbari.
Irena Zupanc ob gongu / Foto: ŠUDR
»Nekateri so se prepustili poslikavi obraza, veliko zanimanja je bilo tudi na delavnicah izdelave nakita, izdelkov iz usnja, tkanja. Na keltski tržnici se je našla tudi keltska oprema, kot so puščice, loki, ščiti, noži in sulice. Pa nakit iz suhega cvetja ali iz žice,« je našteval Koni Kolar, eden od prizadevnih članov društva ŠUDR, ki so poskrbeli tudi za to, da obiskovalci niso bili ne žejni ne lačni. »Letos smo kuhali keltsko enolončnico ter pekli meso na žaru, keltski praženec in palačinke,« je pristavila Mojca Kolar in opisala nekaj zanimivih starih iger, ki so dodobra zaposlile otroke. »Nekateri so metali podkve, drugi mošnjičke v luknjo. Tudi stara mišelovka je bila zanimiva, ko si moral kroglico mimo luknjic varno pripeljati do cilja, spet drugi so v eni od iger lovili ravnotežje,« nam je zanimive zamisli za nekdanje koristno preživljanje prostega časa opisala ena od članic društva. Če je koga zanimala prihodnost, se je oglasil pri vedeževalki Zdenki Vrečko ali meditiral ob zvokih gonga Birmana in Irene. Posebno zanimivo je bilo za male in večje obiskovalce tudi lokostrelsko tekmovanje, nekateri pa so se pomerili v metu sekire, oboje pod vodstvom Martina Čatra.
Na Rifniku so kuhali keltsko enolončnico. / Foto: ŠUDR
Letos so prišli na Rifnik tudi člani Zavoda Svibna, regijskega zavoda za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja iz Leskovca pri Krškem. »Prišli smo kot miroljubno keltsko pleme Latobiki, ki je v obdobju mlajše železne dobe živelo v Posavju – kot pleme, ki se veseli življenja in vseh dobrot, ki jih daje narava, ki rado potuje naokoli, da spozna nove prijatelje, nove prakse ter pokaže svoje veščine,« so razložili člani zavoda, ki so dojemanje življenja Keltov predstavili z replikami posavskih arheoloških najdb, pa tudi s prikazi nekaterih veščin, ki so jih obvladali. Na koncu pa so se, ker se že bliža jesensko enakonočje, tako imenovano obdobje druge žetve, s kratkim obredom zahvalili naravi za vse sočne plodove, ki jih te dni pobiramo.