Ko se podzemlje Zelenega krasa (to je znamka območja primorsko-notranjske regije ter je plod sodelovanja občin Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna) napolni z vodo, južna pobočja javorniških gozdov odsevajo na gladini 17 pivških presihajočih jezer. Obisk tega prelepega koščka Slovenije vas bo gotovo navdušil. Da je to posebna atrakcija, potrjuje nagrada Natura 2000 v kategoriji družbeno-gospodarske koristi, ki jo je 7. novembra prejel Krajinski park Pivška presihajoča jezera.
Občina Pivka si že 15 let prizadeva za ohranjanje narave na dveh območjih Nature 2000: Javorniki Snežnik in Snežnik Pivka. Zgornja Pivka, po kateri teče reka Pivka, je zanimiva mešanica kamnitega Krasa in zelene Notranjske – presihajoča jezera, reka ponikalnica, vrtače in kraške jame na eni strani ter prostrani zeleni gozdovi in suhi kraški travniki na drugi strani. Izjemne naravne danosti bogatijo pivška presihajoča jezera, zanimiv kraški fenomen.
Krajinski park Pivška presihajoča jezera, ki se razteza na 140 kvadratnih kilometrih, je občina ustanovila leta 2014. Skrivnost njihovega uspeha se skriva tudi v povezovanju in vključevanju lokalnih prebivalcev.
»Nikjer na svetu ni toliko presihajočih jezer na tako majhnem območju. Občina Pivka je občina z največ jezeri v Sloveniji,« ponosno pove vodja Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera Tadej Kogovšek, ko nas popelje na ogled prenovljenega Ekomuzeja v Slovenski vasi pri Pivki. Od februarja, ko so ga po obsežni prenovi v okviru projekta Pivka. Kras. Presiha ponovno odprli za obiskovalce, je muzej obiskalo že več kot 4000 ljudi. »Prevladujejo organizirane skupine, večinoma šolske, saj imamo odlične izobraževalne programe, s katerimi se otroci na zabaven način učijo o naravi in kraškem svetu,« pojasni Kogovšek.
Škrgonožec živi samo še v Petelinjskem jezeru
Osnovni namen ustanovitve krajinskega parka in s tem zavarovanja območja je ohranjanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti ter populacij ogroženih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. »Čistost vode ohranja pestrost živega sveta. Rakec škrgonožec, na primer, je endemit, na vsem svetu ga v zadnjih 20 letih najdemo samo še v Petelinjskem jezeru. Če pride do onesnaženja našega Petelinjskega jezera, bo torej škrgonožec za vedno izginil s površja Zemlje,« resno razlaga Kogovšek.
Dragoceno območje varujejo z ohranjanjem ekstenzivne kulturne krajine, prepletom mokrotnih in suhih travnikov ter mejic in s primernim upravljanjem pivških presihajočih jezer ter ohranjenih gozdov. Zavedajo se tudi odgovornosti za ohranjanje kulturne dediščine, saj si pisane cvetlice in raznolik živalski svet danes ogledujemo zgolj po zaslugi generacij tu živečih kmetov. »To je skopa zemlja. Ko poleti na Petelinjskem jezeru pritisne vročina in je huda suša, občutimo posebno spoštovanje do naših prednikov, ki so dolga leta in z mnogo truda iz tukajšnjih gozdov izkrčevali kmetijske obdelovalne površine, nato pa iz zemlje še odstranjevali nepregledno množico kamnov. V okviru našega projekta smo očistili zgolj nekaj hektarjev zaraščenih površin in si res težko predstavljamo, kako so to počeli nekoč. Zato je ohranitev travišč pred zaraščanjem še toliko večjega pomena,« pravi sogovornik.
Zgodba o vodi na kraškem svetu
Tadej Kogovšek svetuje, da si pred ogledom jezer ogledamo Ekomuzej Pivška presihajoča jezera v Slovenski vasi pri Pivki. Ta namreč predstavlja zgodbo o vodi na kraškem svetu Zgornje Pivke. Posebna geološka zgradba območja v povezavi z neenakomerno razporejenimi padavinami povzroča veliko nihanje gladine kraške podtalnice. Večji del leta so kotanje brez vode. Kadar pa se po daljših deževnih obdobjih gladina kraške podtalnice dvigne, voda privre na površje skozi jame ali številne razpoke v tleh in nastanejo jezera. Na 15-kilometrski razdalji od Šembij pri Ilirski Bistrici do Žej pri Postojni jih naštejemo kar 17.
Predstavitve posameznih jezer vključujejo življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat preveč vode, drugič pa premalo. V muzeju spoznamo tudi najpomembnejša življenjska okolja: mokrotne in suhe travnike, grmišča, gozdove in jame.
Dotikanje ni prepovedano
Ekomuzej ni eden tistih muzejev, kjer je dotikanje prepovedano. Vse postavitve, ki predstavljajo značilnosti tega območja, naravnost kličejo po dotiku, poslušanju, vonjanju … »Muzej je zasnovan tako, da omogoča kar najbolj pristno doživetje,« poudari Tadej Kogovšek, zato radovedno odtisnem živalske sledi v pesku, otipam polena vseh drevesnih vrst v parku, prisluhnem živalskim glasovom, povoham brinove jagode ter s svetilko pokukam v duplo in odkrijem, katere živali se skrivajo v notranjosti.
Ogled muzeja se zaključi s projekcijo filma s čudovitimi posnetki naravnih lepot tega območja. Pred muzejem si oglejte še maketo tega območja, potem pa pot pod noge! Pestrost Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera lahko spoznate tudi v družbi vodnika, ki vas popelje na voden ogled do Petelinjskega ali Palškega jezera ter drugih zanimivosti v parku.
Ogled bo še bolj zanimiv, če se boste šli pustolovščine Lov na jezero. Ta je namenjena vsem raziskovalcem, ki si želijo pobližje spoznati Petelinjsko jezero. Zemljevid z namigi v rimah dobite v Ekomuzeju ali enem od pivških turističnoinformacijskih centrov.
Ogled Ekomuzeja Pivška presihajoča jezera traja dobro uro do uro in pol (odvisno od radovednosti obiskovalcev). Dostop do muzeja je enostaven in prilagojen za vse obiskovalce, vsebine na panojih so prilagojene za gluhe, prostor je opremljen s slušno zanko za naglušne.
Muzej je odlično izhodišče za pohodniške in kolesarske poti. Na spletni strani se lahko s pomočjo posnetka spletne kamere prepričate, kakšno je trenutno vreme na Petelinjskem in Palškem jezeru. Iz osebnih izkušenj vam zagotavljam, da naša burja preprečuje dolgotrajnejše zadrževanje megle.
Sedemnajsterica veličastnih
Marsikdo je presenečen, ko sliši, da je jezer kar sedemnajst. Najbolj znano je Petelinjsko in največje Palško, potem velja omeniti še Radohovsko, Parsko, Drskovško in Zagorsko jezero, predvsem zato, ker lepšajo razglede med vožnjo od Pivke proti Ilirski Bistrici. Občina Pivka si presihajoča jezera deli s sosedama. Modri biseri se lesketajo tudi na območju občin Ilirska Bistrica, kamor spadajo najjužnejše Šembijsko ter Laneno, Bačko in Kalsko jezero, ter Postojna, kjer najdemo Jeredovce in Krajnikov dol. Ne smemo pozabiti še na Klenski dol in Veliki dol (tega najdemo ob še enem turističnem biseru tega območja, graščini Miroslava Vilharja Kalc) ter Kljunov ribnik.
Največje Palško jezero meri skoraj 103 hektarje, njegova največja zabeležena površina je kar 190 hektarjev. Ko je v njem voda, je večje od 145 hektarjev velikega Blejskega jezera. Voda se najdlje zadrži v drugem največjem, Petelinjskem jezeru. Najmanjše jezero je Kljunov ribnik, ki meri zgolj desetino hektarja in pravzaprav ni ribnik, saj v njem ribe ne živijo. Se pa je že večkrat zgodilo, da je na njegovo površje »vrglo« človeške ribice ali proteuse.
Veliko Drskovško jezero krasi celo otoček z lovsko prežo v sredini. Parsko jezero pod površjem odteče v izvir Mišnik, na katerem sta nekoč delovala žaga in mlin. Radohovsko edino leži na levem bregu reke Pivke. Presihajoča narava pivških jezer je omogočala, da so kmetje v suhem času jezersko območje obdelovali. Žal so se njive do danes ohranile samo na območju Klenskega dola. Zelo rodovitno je bilo območje najsevernejšega jezera Jeredovce, kjer pa so morali zaradi vojaškega vadišča Poček kmetovanje opustiti.
Koga lahko srečate in kaj boste videli
V jezerskih kotanjah je včasih voda, včasih pa pisani travniki. »Izmenjevanje rakcev škrgonožcev, plavajočih med valujočimi travami, z metulji in pticami nad cvetličnimi preprogami je naša naravna dediščina. In hočemo jo ohraniti,« zatrjujejo v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera.
Vodna dinamika pivških jezer se kaže na različne načine, to pa se odraža v veliki biotski pestrosti. Zaradi prepleta igre vode, človeka, ki goji ekstenzivno rabo travnikov in pašnikov, ter submediteranske lege najdemo tu izjemno raznolikost rastlinstva in živalstva.
Doslej so na območju pivških presihajočih jezer odkrili 687 živalskih in rastlinskih vrst. Na površju se na mokrotnih travnikih v poplavnih obdobjih pojavljajo predvsem paglavci in vodne žuželke, v sušnem obdobju pa se bohotijo dišeče cvetlice, živopisani metulji, ptice … V jezerih bi pričakovali ribe, vendar zaradi sušnih obdobij, predvsem poleti, ko se voda skrije v podzemlje, teh ni. Suhi kraški travniki so pravi raj za zelišča. Po grmiščih, polnih črnega trna, šipka, gloga in brina, nas na skrivaj opazujejo številne ptice, med njimi redke pisane penice, brinjevke, rjavi srakoperji … Ob jezerih se razprostirajo gozdovi Javornikov, v katerih prebivajo jelenjad, srnjad, ris, volk in medved. Po potepanju po pokrajini nas mimogrede pozdravi veverička ali čez pot steče poljski zajec.
Za ogled si vzemite dovolj časa
Pivka se je v zadnjih letih razvila v res zanimivo turistično destinacijo, zato si za ogled vseh zanimivosti na Pivškem vzemite dovolj časa. Park vojaške zgodovine je namreč postal eden najbolj zanimivih zgodovinskih muzejev, kar sem jih obiskala, vabijo pa tudi k ogledu Centra o velikih zvereh Dina Pivka, ki predstavlja volka, risa in medveda. V njem se boste s pomočjo številnih filmčkov, ki so jih posneli slovenski raziskovalci, ter najsodobnejše tehnologije virtualne in obogatene resničnosti znašli v ambientu čarobnega gozda, domovanju volka, risa in medveda.
