V Tešanovcih, ki veljajo za tipično panonsko vas z okoli 400 prebivalci, so konec leta 2005 uredili spominski park s spomenikom Josipu Benku. Tam se še danes ustavlja veliko turistov in kolesarjev, krajani pa pogrešajo boljšo označitev samega spominskega parka, pa tudi kakšno kolesarsko postojanko, kamor bi se lahko kolesarji zatekli v primeru slabega vremena. Pobudnik postavitve spomenika Josipu Benku je bil znani slovenski kmetovalec Franc Küčan, ki je tudi sam leta 2020 – kot Benko leta 2005 posmrtno – postal častni občan moravskotopliške občine.
»Josip Benko ima velike zasluge za Prekmurje, občino Murska Sobota in tudi Tešanovce. Tu je začel razvijati govedorejo in omogočil prodajo mesa kmetov vse do Londona. Nekateri sicer z njegovimi ponujenimi cenami niso bili zadovoljni, tudi s tem ne, da je bilo prodajno mesto v kakšnih deset kilometrov oddaljeni Murski Soboti, vsekakor pa je bil pobudnik nekdaj močne mesnopredelovalne industrije v Prekmurju. Z ženo sta bila Benkova tudi velika podpornika lokalnega gasilstva,« je povedal Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, v prvi vrsti pa kmetovalec na 80-hektarski družinski kmetiji v Tešanovcih, kjer se ukvarjajo z govedorejo, pridelavo mleka pa tudi poljedelstvom (pšenica, koruza, jedilne buče, sladkorna pesa).
Ko je še bil občinski svetnik v občini Moravske Toplice, je dal Franc Küčan pobudo, da se uredi tedaj zapuščeno zemljišče in postavi spomenik Josipu Benku, s čimer se Benka tudi nekako rehabilitira po njegovi povojni usmrtitvi. Ob mesni, spomni Küčan, je kraj Tešanovci znan tudi po mlečni industriji, kjer je bil Jože Paučič izjemno pomemben za začetek delovanja Pomurskih mlekarn, iz tega kraja pa izhaja tudi nekdanji v Sloveniji prvi evangeličanski škof Geza Erniša.
Josip Benko je bil pionir industrializacije Prekmurja in najpomembnejši gospodarstvenik v tej pokrajini med svetovnima vojnama, ki je zaradi svojega vpliva in pridobljene ekonomske moči pomembno vplival in usmerjal gospodarski razvoj slednje ter si prizadeval za njeno modernizacijo in napredek. V Tešanovcih v neposredni bližini Moravskih Toplic, kjer je bil Josip Benko 3. julija 1889 tudi rojen, so leta 2005 uredili spominski park, po tistem ko je Benko (ta je bil sicer zaradi sodelovanja z okupatorjem usmrčen s streljanjem 15. junija 1945) leto prej postal častni občan občine Moravske Toplice.
Benka so junija 1993 v obnovljenem sodnem procesu rehabilitirali, njegovim svojcem pa vrnili zaplenjeno premoženje. Javnosti najbolj znana je njegova vnukinja Edita Benko Toplak, profesorica nemščine, ki živi v Mariboru in je poročena z dr. Ludvikom Toplakom, nekdanjim rektorjem mariborske univerze, zdaj pa predsednikom Alme Mater Europaea.
Družina Benko, znana po gostilni in mesariji, se je iz Tešanovcev v Mursko Soboto preselila leta 1913. Med obema vojnama je bil Josip Benko vodilni prekmurski industrialec. Bil je lastnik ene najbolj modernih tovarn mesnih izdelkov v Kraljevini Jugoslaviji, Pomurke, ki je aprila 2009 sicer šla v stečaj. Izdelke je izvažal na Češkoslovaško, v Veliko Britanijo, Nemčijo in Avstrijo. Njegova tovarna je spodbudila razvoj živinoreje v Pomurju. Leta 1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, tri leta kasneje je postal banski svetnik, laburistični poslanec jugoslovanske skupščine pa je bil med letoma 1932 in 1938. Bil je predsednik Zveze industrialcev mesnih izdelkov Jugoslavije pa inšpektor evangeličanske cerkve (1924–1941), okrajni gasilski starešina (1934–1941), izdajatelj tednika Murska krajina (1932–1938), predsednik Prekmurskega lovskega društva (1936–1941), član Sokola ter tudi finančni podpornik študentov in revnih družin.
