Pravijo, da so orgle kraljica glasbil. Orgle so zanimiv in raznovrsten glasbeni inštrument, ki se uporablja v različnih glasbenih stilih, najraje v sakralni in klasični glasbi. Gre za glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Zgodovina orgel je dolga in pravzaprav povezana z razvojem piščali – kot prototipom orgel, sledil je razvoj hydraulosa, okoli drugega stoletja pred našim štetjem, pri katerem naj bi voda uravnavala zračni tlak. Orgle so poznali tudi Rimljani, ki so jih uporabljali pri gladiatorskih bojih. V srednjem veku so postale orgle znamenje velikega bogastva in razkošja lastnikov, kasneje so jih postavili v cerkvah. Menda so prve orgle prišle v Evropo v osmem stoletju kot darilo kralju Pipinu, očetu Karla Velikega, in so jih postavili nekoliko kasneje v stolnici v Aachnu. Oblikovno in strokovno orgle delijo na nemško, francosko in italijansko poreklo, razlikujejo se po konstrukciji, velikosti, uporabi in zvokovnih lastnostih. Poznamo cerkvene, katedralne ali koncertne, pozitivne, kabinetne, elektronske, gledališke in še kakšne orgle. Omeniti je treba tudi več različnih sistemov gradnje tega inštrumenta. Poznamo popolnoma mehanski sistem z letvicami za odpiranje registrov na poteg, mehanski sistem na stožce, pnevmatski sistem, pri čemer poznamo različne izdelave, ter elektromehanski in elektropnevmatski sistem. V osnovi so orgle sestavljene iz piščali, sapnic, tonske in registrske trakture, meha, ohišja inštrumenta, igralne mize z manualno in pedalno klaviaturo.

Med največjimi na svetu

Večino omenjenih strokovnih pojasnil o orglah smo izvedeli na izletu pri Orglarstvu Škrabl iz Rogaške Slatine, iz Brestovca, ki ga od leta 1990 vodi mojster

Anton Škrabl. Oglarski mojster in ustanovitelj delavnice ima bogato zgodovino. Po osnovni šoli je najprej končal mizarsko šolo, poleg tega ga je zanimalo zborovsko petje, na tem področju je tudi aktivno sodeloval. Leta 1983 se je vpisal v orglarski tečaj, smer klavir, orgle, na Teološki fakulteti v Ljubljana, oddelek v Mariboru. Nato je nadaljeval šolanje v Ludwigsburgu in Münchnu, kjer se je o izdelavi orgel naučil še vseh podrobnosti. Leta 1989 se je vrnil domov in odprl orglarsko delavnico, kjer se poleg izdelave orgel ukvarjajo z restavriranjem, servisiranjem in vzdrževanjem, intoniranjem in uglaševanjem ter prodajo motorjev – ventilatorjev za orgle. Škrablove orgle, če verjamete ali ne, lahko vidite v 25 državah sveta, največ jih je v Sloveniji, a so doma tudi v Avstraliji, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA in celo v Nigeriji. Svoje povedo tudi imena njihovih podjetij v tujini: Nemčija – Orgelbau Škrabl GmbH, Augsburg, Nizozemska – partnerstvo s Consultare Orgelbouw, Anglija – Skrabl UK, Hunddersfield, Poljska – Jaroslaw Pierchala, ZDA – Meloni & Farrier/Škrabl.

Orglarska delavnica Škrabl sodi med največje v Evropi in tudi na svetu. Ves čas se tehnološko, kadrovsko in strokovno razvijajo. Do leta 1992 so načrte risali ročno, te so zamenjali računalniki s programi ​Auto-CAD. Zaradi izjemne kvalitete njihovih orgel so zelo iskani po svetu, kar potrjuje tudi veliko priznanj, ki so jih dobili. Vsak izdelek je unikaten in prilagojen prostoru, v katerem je nameščen.

Samozadostna delavnica

Lahko rečemo, da so pri izdelavi orgel samozadostni, saj prav vse izdelajo sami v lastni proizvodnji. V njihovih delavnicah so naslednji oddelki: lesarski s skladiščem, sušilnica lesa, kovinarski, intonirnica, montažni, restavracijski, rezbarski, projektirni, lakirnica in razstavni prostor. Zelo ponosni so na svojo livarno za vlivanje pločevine, ki je ena največjih na svetu, od leta 2006 pa delajo na računalniško vodenem skobelnem stroju za kositer. Nabava oziroma priprava lesa je pri izdelavi orgel eden najbolj občutljivih proizvodnih procesov. Izbrana drevesa morajo biti posekana v točno določenih letnih časih, nato se les suši po naravni poti. Mehak les je treba sušiti od dve do tri leta, trdi les pa od štiri do sedem let, običajno pri dobaviteljih. Končno fazo sušenja opravijo sami v lastni sušilnici in za vsak projekt posebej.

Delo opravlja okoli 50 delavcev različnih poklicev, vključno z zunanjimi sodelavci, predvsem iz mizarske, lesne in kovinarske stroke, manjkati ne smejo niti glasbeniki. Večina se je te oglarske umetnosti priučila kar v domačih delavnicah, nekaj pa jih je odšlo na izobraževanje v Nemčijo. Za tako precizno delo so potrebne dolgoletne izkušnje, ki ne pridejo čez noč.

Mimogrede, za morda malce nenavaden izlet, za ogled ene največjih orglarskih delavnic na svetu, je potrebna predhodna napoved. Z veseljem vam bodo razkazali svoje uspešno podjetje.