Ko primerjamo narodnozabavno sceno nekoč in danes, lahko najprej opazimo razliko v imenih. Ansambel bratov Avsenik ali Poljanšek, Franca Miheliča, Borisa Kovačiča, Henčka, Maksa Kumra, Tonija Verderberja, Vilija Petriča, Alpski kvintet, Beneški fantje in tako naprej so nekoč bila imena, ki so praviloma izhajala iz priimka šefa ali pa poudarjala krajevno pripadnost. Imena kot Ptujskih 5 ali Štirje kovači so bila že onkraj konvencije.
Današnja imena so Navihanke, Chicas, Gadi, Kvatropirci, Klateži, Fehtarji, Laufarji, Raubarji, Firbci, Vražji in tako naprej. Imena nove generacije se nanašajo na odklonska vedenja in vsaj malenkost prestopniške statuse, takšne pa so nemalokrat tudi tematike skladb. »Ne hodim v službo od sedmih do treh,« se na primer glasi vrstica iz skladbe Pokvarjeni fantje zasedbe Poskočni muzikantje, še ene iz novega »crossover« vala narodnozabavne glasbe.
Na ritem polke je možno odigrati vse
Novi val posega po vsem, kar pride prav. Nasploh je veliko sklicevanja na rokenrol, prosluli evrovizijski poskus zasedbe ansambla Žlindra s skladbo Narodnozabavni rock iz leta 2010 pa je bil očitno napoved dogajanja. Videospot za uspešnico Malo, malo še zasedbe Gadi je videti kot prenos prizorov iz filma Ameriški grafiti na slovensko podeželje. Kadilaki in seno. Mimogrede: Gadi so Malo, malo še predstavili tudi v rock verziji, ki zveni kot povsem spodoben približek kakih Status Quo. Skladba Rocker s planin (posluša Stonese, Gunse in Queen), kot zadnji poskus zasedbe Vražji, je še ena od tovrstnih skladb.
Narodnozabavna scena pregovorno velja za najbolj dinamično delujoč sistem zabave pri nas, narodnozabavne zasedbe pa se nikdar niso šalile z denarjem. Igrajo za preživetje. Z Avseniki na čelu. Obenem znajo vsi zelo spodobno igrati svoje inštrumente in hočejo s tem služiti, zasedbe pa med seboj tekmujejo in se potegujejo za občinstvo.
Skladba Klepec laže, s katero je Zlatan Čordić čez poletje obračunal s kolegom Challetom Salletom, je podrla raperske rekorde v gledanosti in te čase beleži 1,3 milijona ogledov, a te vrste dosežki so med novimi narodnjaki standard. Tukaj nekje so Fehtarji z majsko domislico Zanga dej (zadnji denar za pijačo), medtem ko njihov Schatzi izpred leta dni šteje več kot sedem milijonov ogledov. »Schenkt mir ein photo, fotkaj mi das dekolte« se glasi refren napeva, v katerem se Fehtar na smučanju v Avstriji trudi pri natakarici, za katero se izkaže, da je rojakinja iz Radovljice in zategadelj ne bi imela nič z njim. Komercialna domislica z zaznavnim vplivom robatohumornega izročila Franca Koširja oziroma Tofa.
Podobno kot pred leti latino je novi val narodnozabavne glasbe dojel, da je možno na ritem polke odigrati malodane vse, in vse to tudi hibridira. Na primer Polkaholiki na tak način izvajajo dalmatinske, bosanske, zabavne, narodne ali rock skladbe. Koncept od Silvane do Nirvane. Pomenljiv nastop so minulo poletje odigrali v Kotorju. Da, v Črni gori, na polnem mestnem trgu. Dogodek je pomenljiv, ker kaže na obrat. Na stapljanje žanrov, obenem pa tudi na ekspanzijo na območja zunaj domovine, kjer je slovenska narodnozabavna glasba nekoč izrecno bivala.
Ni dvoma, kdo zmaguje
Obenem na domačem terenu ni več (gasilske) veselice, na kateri se ne bi igrala dalmatinska, v nemalo primerih tudi širše balkanska glasba. A letos ni zmagovita Dalmacija, ampak Istra. Začenši z Baby Lasagno oziroma Markom Purišićem, pevcem iz Umaga oziroma hrvaškim predstavnikom na tekmovanju za pesem Evrovizije. Prav Polkaholiki so njegovo Rim Tim Tagi Dim nemudoma priredili in jo razgalili kot polko, prav tako so posegli po skladbi Brajde, največjem hrvaškem in slovenskem hitu minulega poletja. Domislil se ga je Alen Kozić alias Lima Len, še en Istran, ki je k sodelovanju pritegnil starega istrskega prvaka Alena Vitasovića, po katerem je bojda dobil ime. A doseg originala ni nič v primerjavi s preko tremi milijoni, kolikor so jih v enem mesecu naklepali Firbci s slovensko priredbo napeva. Lima Len v besedilu izvirne verzije omeni ljubezen do harmonike, a se te ne sliši, Firbci pa so naredili prav to. Dodali so harmoniko, besedilo pa malenkost priredili za slovenščino in ga naredili bolj eksplicitno. Hrvaška verzija zgolj namiguje na spolne odnose v vinogradu, inačica Firbcev pa je povsem nedvoumna: »Da v senci hladni užgem te po tazadnji, ko s tebe trgam cunje Gucci, Louis Vuitton.«
Eksplicitno omenjanje spolnosti se zdi druga značilnost slovenskih neonarodnjakov, po tem pa se zaznavno razlikujejo tako od zabavne pop scene kot od narodne glasbe nekoč, ko je ta še predvsem opevala lepote krajev ali hrepenečo ljubezen. Rokenrol je od 50. let prejšnjega stoletja prebijal konvencije predvsem na račun spolnosti. »If it don't fit, don't force it, you can grease it and make it easy,« je v originalni verziji skladbe Tutti Frutti sporočal Little Richard in ob priložnosti pojasnil, da skladba nikakor ne govori o lizanju sladoleda. Sodobna pop glasba se takim prostodušnostim politično korektno izogiba. Raje išče sublimnost ali obdeluje osebnostne težave, dostikrat pa niti ni jasno, za kaj naj bi šlo. Narodnjaki pač ne. Stavijo na neposrednost, pionirji tega so nemara Frajkinclari s skladbo Srčna napaka iz leta 1998, v kateri v slogu slovenskega zimzelenčka pravijo: »Ne boš ti meni zizike majal,« med pionirske prispevke pa gre prišteti vsaj še pesem Brizgalna brizga Atomik Harmonik.
»Iz poti sva zavila, ne, ne bom pozabila, ko spoznala tega sem fanta, ga spremenila sem iz ministranta v moža in pol,« navrže Tjaša Božič v skladbi Moj Bine, v zadnjem prispevku oziroma v skladbi Podeželski rokenrol pa so Fehtarji ob sodelovanju Vanje Aliča kot tekstopisca potrdili status prvakov neposrednosti. »Tinca je riba iz sosedn'ga hriba tista za na koledar, stran roke me zeza res ma boke ko freza ne da jih niti za denar,« pojasnijo uvodoma, nakar dogajanje v refrenu kulminira v spolni odnos na traktorju: »Na ta rdečmu fergusonu sem jo gor naslonu, to je podeželski rokenrol. U kabini ga stišala ne da bi se not peštala, sam all starke sma še mela gor.« Zraven je videospot, ki med drugim ponudi brezkompromisen grabež ženske zadnjice, v vsega dveh tednih pa je dosegel preko 233.000 ogledov. Ni dvoma, kdo te čase zmaguje. To, kar je vedno. Spolnost.
