V štirih letih je Tehnopark, rezultat CTN-projekta Generator, katerega cilj je bil izboljšati urbano okolje in kakovost v mestnem jedru Celja, prerasel v prostor za radovedne in vedoželjne, vse, ki se čudijo svetu, znanosti, vesolju, naravi in tehniki. Projekt je stal dobrih šest milijonov evrov, od tega je slabe tri milijone Mestna občina Celje prejela iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj več kot 700.000 evrov pa je prispevala država.

Tehnopark je priljubljena točka tako za mlade kot starejše, predvsem pa obiskovalce, tako šolarje kot družine, ki so navdušeni nad naravoslovnimi vsebinami ali fiziko. Temu pritrjuje tudi čedalje višje število obiskovalcev. V prvi polovici letošnjega leta so jih našteli okoli 35.000, kar je skoraj 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vedno več jih je tudi iz tujine, zlasti sosednje Hrvaške, Italije in Madžarske, pa tudi Srbije. »Porast obiskovalcev iz Hrvaške je kar osemkraten, kar pripisujemo tudi ciljno usmerjenim promocijskim aktivnostim, ki smo jih izvedli v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje,« je razkrila Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka Celje. Sicer so jih v minulem šolskem letu obiskali mladi iz kar 229 šol in 19 vrtcev iz Slovenije pa tudi sosednjih držav.

Večji obisk je bil tako zaradi atraktivnih eksponatov kot številnih dogodkov, ki jih pripravljajo. Pozornost vselej pritegne Newtonovo nihalo s kroglami, ki na zanimiv način prikazuje dva fizikalna zakona: zakon o ohranitvi gibalne količine in zakon o ohranitvi energije. Pa milni mehurčki v mavričnih barvah, v katere se lahko odenejo obiskovalci, planetarij in tako imenovana Amesova soba, po izumitelju optične iluzije Adelbertu Amesu mlajšem, ki nekatere spremeni v velikane, spet druge v palčke. Velik del parka je namenjen ekologiji, energiji in obnovljivim virom ter seveda digitalizaciji.

»Zelo mi je všeč ogromen klavir, po katerem lahko igram kar z nogo. Je malo nenavadno, ampak je super,« nam je dejala mlada glasbenica Janja, ki je zaigrala pesmico Marko skače. Spet druge je bolj navdušila anatomija telesa, kjer je mogoče posamezne človeške organe, kot so srce, pljuča, jetra in drugi, spoznati tudi tako, da jih vzameš iz telesa in vstaviš nazaj. »Kako bi bilo fino, če bi lahko tudi sicer v življenju naše organe tako enostavno zamenjali, ob zamenjavi pa dobili še garancijo,« se je pošalil obiskovalec, ki ga je navdušila tudi miza se seciranje, ki ponuja virtualno raziskovanje anatomije. Mnoge pritegne tudi simulator letenja z jadralnim zmajem nad Celjem ali virtualno kolesarjenje po celjskih ulicah.

Prosti čas in nova znanja

V Tehnoparku so ponosni tudi na številne gostujoče razstave, med njimi so gostili razstavo Atmosfere – umetnost, raziskovanje podnebja in vesolja, ki so jo pripravili v sodelovanju z avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana, Universalmuseum Joanneum Graz in Galerijo DLUL Ljubljana, ki je odprla številna vprašanja o atmosferi, podnebju in raziskovanju vesolja. Prav tako so letos organizirali okroglo mizo o ženskah v znanosti, Steam konferenco, Festival robotike, z obiskom jih je počastila predsednica države Nataša Pirc Musar, predstavili so se tudi na mednarodni konferenci Evropske mreže muzejev in centrov znanosti Ecsite. »Obisk zabavno-znanstvenih aktivnosti potrjuje, da je naš Tehnopark postal prostor, v katerem obiskovalci vseh starosti radi preživljajo prosti čas, pridobivajo nova znanja, krepijo trajnostne kompetence, raziskujejo in se zabavajo obenem. V Tednu strašne znanosti v novembru, denimo, so veliko pozornosti pritegnili eksperimenti s suhim ledom, ognjem in drugimi nenavadnimi snovmi, dogajanje je popestrilo tudi Retro računalništvo. V sodelovanju z retrocomp.si so se obiskovalci potopili v svet starih računalnikov, odkrivali klasične igre in spoznavali, kako so se razvijale digitalne tehnologije,« je dogajanje povzela Andreja Erjavec.

Expano kot vrata v Pomurje

Pred petimi leti so v Murski Soboti odprli paviljon Expano, interaktivni doživljajski park, ki ponuja edinstveno doživetje za vse generacije. Od 3D-potovanja v preteklost do virtualnega poleta z balonom nad Pomurjem. Obenem je Expano izjemna arhitekturna stvaritev, v kateri je na domiseln in inovativen način predstavljeno Pomurje v malem.

Paviljon, ki stoji ob izvozu z avtoceste in je le streljaj oddaljen od Murske Sobote, je razdeljen na štiri glavne sklope, ki se razlikujejo po namenu in vsebini: interaktivni doživljajski park z razstavo, turističnoinformacijski center s trgovinico, poslovno središče in gostinski lokal. Številni pa paviljon, ki je bil zgrajen v podobi slovenske gorske silhuete in ga je Slovenija postavila na svetovni razstavi Expo v Milanu leta 2015, imenujejo tudi vrata v Pomurje. Zametki regijskega promocijskega centra so ob soboški Kamešnici začeli nastajati leta 2017, končna vrednost projekta, ki je zamišljen kot gospodarsko in turistično vozlišče Pomurja, je znašala dobrih 4,8 milijona evrov. Sofinancirala sta ga tako Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj kot tudi Republika Slovenija. Uradno se je paviljon Expano odprl pred petimi leti, vse od takrat pa beležijo povečan obisk tako domačinov kot tujih obiskovalcev.

Bazenski kompleks Aqualatio

Na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, so ponosni na zimsko-letni bazenski kompleks Aqualatio, ki je nastal na degradiranem območju, tik ob vzhodni mestni obvoznici. A ga verjetno ne bi bilo, če ne bi slovenjgraška občina za to pridobila evropskega denarja. 5,1 milijona evrov so pridobili iz mehanizma celostne teritorialne naložbe, milijon evrov iz proračuna države in Evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj manj kot 900.000 evrov iz Eko sklada, občina pa je primaknila 2,2 milijona evrov. Skupaj s parkom urbanih športov, ki so ga odprli pred natanko dvema letoma, je naložba stala dobrih osem milijonov evrov. Projekt sanacije degradiranega območja Mercator je pripomogel k bolj kakovostnemu preživljanju prostega časa, hkrati pa je vplival na oblikovanje novih javnih površin v mestu. V ta namen so revitalizirali neizkoriščen prostor, približno en hektar urbanih površin. V Aqualatiu, ki ga upravlja Spotur, vse leto organizirajo različne aktivnosti in doživetja za vse starostne skupine, s poudarkom na otrocih. V zimskem času so na voljo vodena rekreacija v vodi za otroke in odrasle ter individualni plavalni tečaji.

Cukrarna združuje različne zvrsti umetnosti

Pred tremi leti je v Ljubljani, na degradiranem prostoru ob Ljubljanici, ki je bil več kot dve desetletji prepuščen milosti in nemilosti časa, odprla vrata nekdanja rafinerija sladkorja Cukrarna, danes Galerija Cukrarna, ki jo upravljajo Muzej in galerije mesta Ljubljana. Tudi omenjena obsežna rekonstrukcija, ki je potekala od leta 2018, je bila financirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in s sredstvi Republike Slovenije. V okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, ki so namenjene odpravi degradacije in revitalizaciji urbanega prostora, je bilo Cukrarni namenjenih 13,5 milijona evrov evropskih sredstev. Prestolnica je z njeno prenovo dobila prostor za predstavitve sodobne umetnosti in prostor, kjer se izvajajo procesi artikulacije misli, produkcije in prezentacije sodobnih umetniških projektov – tako na področju vizualne kot tudi intermedijske, performativne, zvočne, glasbene in druge oblike umetnosti.