Čakal me je zalogaj petih neodgovorjenih klicev ene in iste klicateljice in SMS: Pokliči me, prosim, TAKOJ!

»Ne boš verjela, kaj se je zgodilo, sramota, sramota epskih razsežnosti!« je, ne da bi sploh pozdravila, zavreščala v telefon.

Odlično, nihče ni umrl, kar koli bo že sledilo, ne more biti huje, sem si oddahnila.

»Ondan mi je crknila luč v spalnici in je lastnik poslal k meni električarja. Ker gre za nobel vgrajeno novodobno luč, ki ji sama ne morem zamenjati žarnice. Tisti dan je iz stropa izpulil to reč in rekel, da bo prinesel novo. In danes, pomisli (!), v nedeljo ob sedmih zvečer, je mojster nenapovedano pozvonil na vratih! V spalnici pa totalen raztur. Medtem ko se je sezuval, sem se pognala v sobo, v temi zagrabila kup spodnjega perila, ga na slepo stlačila v omaro in na hitro čez posteljo vrgla pregrinjalo,« je pripovedovala v tempu erupcij islandskih gejzirjev, komaj sem ji sledila in si hkrati v glavi slikala prizor za prizorom:

Slonela je na podboju vrat in čakala na razsvetljenje.

»No, pa poglejmo,« je rekel mojster in prižgal luč.

»Da bi me požrlo živo blato! Na tleh je ležal moj čipkast nedrc, iz postelje je izpod pregrinjala nesramno kukala ena mrežasta nadkolenka in najhuje, najhuje od vsega pa je bilo, da je razgaljen na postelji ležal še vibrator, ki ga je pregrinjalo obšlo!«

»Aha, dela!« je ob pritisku na stikalo zadovoljno rekel mojster. Malo je menda še pokašljal, pogledal levo in desno, kot da preverja, ali so dovolj osvetljeni vsi koti sobe, in se začel odpravljati. Na mestu je dodati tudi, da je pri njej pozabil škatlo z orodjem.

»Si ti sploh lahko predstavljaš to sramoto? En teden, kaj en teden, en mesec ne bom šla več iz hiše!« je sklenila skoraj hlipajoče.

Evolucijsko gledano je občutek sramu smiseln. Ljudje so skozi zgodovino preživeli in uspevali le kot del družbenih skupin, kjer je bilo sodelovanje ključnega pomena. Je torej nezanemarljivo in pomembno čustvo, ki deluje kot mehanizem za uravnavanje vedenja in spodbuja samorefleksijo.

Nekateri vidiki sramu, kot sta kulturno ali družbeno pogojen sram v zvezi s spolnostjo, pa niso vedno v skladu s splošno dobrobitjo posameznika in imajo nasprotni učinek. Sram, povezan s spolnostjo, se je skozi zgodovino oblikoval pod vplivom religij, mnogoterih filozofij, družbenih norm in kulturnih vrednot. Postal je izjemno prefinjeno orodje družbenega nadzora, ki je omogočalo vzdrževanje patriarhalne hierarhije, ki si je dolga stoletja lastilo ženske v duhu in telesu.

Moška spolnost je bila bolj tolerirana, ženske so bile podvržene moralnim omejitvam, ki so narekovale zadržanost in spolno skromnost ter poveličevale »nedolžno čistost«. V srednjem veku, z vzponom krščanske morale, je spolnost dobila poudarjen predznak grešnega, zlasti zunaj zakonske postelje. Masturbacija pri ženskah je bila obskurna in neobstoječa tema, saj so ženske dojemali kot bitja brez lastnih spolnih želja.

Šele v 60. letih prejšnjega stoletja je seksualna revolucija odprla nove poglede na spolnost, razgradila vsaj nekatere tabuje in v javnost prinesla svobodnejši diskurz. Feminizem je odprl vprašanja enakosti in pravic žensk, tudi v kontekstu spolnosti. Toda tudi danes ostaja sram še kako prisoten in pod površjem, ki nam morda kaže navidezno drugačno sliko, je še vedno dobro zakoreninjen. Pojavi, kot sta slut-shaming, obsojanje žensk zaradi (domnevne) promiskuitete, in v oči bodeči dvojni standardi glede spolnega vedenja moških in žensk, še vedno vplivajo na način, kako razumemo in doživljamo spolnost in kakšen odnos razvijemo do sebe in z drugimi, kar lahko ima tudi resne psihološke in družbene posledice.

Spolnost je globoko osebna in intimna tema, ki razkriva del naše osebnosti, ranljivosti in želja. Razumljivo je, da občutek, ko nepovabljen gost vstopi v naš intimni prostor, kjer se mu razgali del nas samih, ni prijeten. Že davno pa nas tega ne bi smelo več biti sram.

»Tip si bo mislil, da sem totalna perverznica, in o tem verjetno še razlagal svojim kolegom ob pivu!« je bila zaskrbljena.

»Zaradi tega, da se imaš rada lepo sama in v dvoje, te pač ni treba biti sram. Poleg tega pa vsak normalen in zdrav človek masturbira, z vibratorjem ali brez. Saj ne živimo več v časih, ko bi te zaradi tega zažgali na grmadi. Glej, da boš pripravljena in pospravljena, ko se vrne po škatlo z orodjem. Nikoli ne veš, mogoče bo s sabo pripeljal še vodoinštalaterja,« sem navrgla v hecu.

»Ah, veš kaj, škoda, da ni bil mlajši,« se je končno zahihitala tudi sama.

P. S. Gospod mojster se po škatlo z orodjem še ni vrnil.