Da je ob hrvaškem Jadranskem morju zelo drago, vedo vsi Slovenci, po novem pa tudi Nemci, Italijani, Avstrijci in kar je še zainteresirane javnosti. To se našim južnim sosedom že pozna pri dobičku, po nekaterih podatkih imajo letos vsaj za pet odstotkov manj turistov, ki menda pojedo in popijejo še za nekaj odstotkov manj. Hrvati so na svojem morju postavili nekaj svetovnih rekordov, popravili pa so tudi nekaj slovenskih, o čemer v naših rubrikah v Dnevniku, Objektivu in seveda Nedeljskem, radi kaj napišemo. Naj samo za šalo povemo, da v Rovinju v restavraciji Agli Amici lahko dobite najdražjo steklenico francoskega rdečega vina chateau petrus za 11.000 evrov in da lahko jeste v Dubrovniku, v restavraciji 360, manjšo večerjo za dvesto evrov na osebo. V isti restavraciji je tortica recimo 32 evrov. Na Hvaru se po drugi strani hvalijo z najdražjo steklenico šampanjca na svetu, res ima šest litrov, a stane za normalne ljudi nerazumljivih 122.000 evrov.

Naj se vrnemo v preteklost, 30 let nazaj, v leto 1994, ko se je naš novinar Otmar Klipšteter ukvarjal s podobno tematiko in na današnji dan, 4. septembra, objavil izsledke svojega obiska na hrvaški obali, natančneje v Poreču, v hotelu Neptun, kjer so hrvaškemu gostu v enoposteljni sobi z nekoč popularnim polnim penzionom (zajtrk, kosilo, večerja), računali 49 mark na noč. Evropskim gostom pa veliko več, kar 60 mark. In med evropske goste so šteli tudi Slovence, čeprav takrat, ne z valuto ne ozemljem nismo bili združeni z Evropo. Dokaz, da vse skupaj ni samo neslana šala, je prišel dan, dva kasneje, ko so našemu novinarju na otoku Sveti Nikola v hotelu Fortuna za bivanje zaračunali 77 mark, njegovim hrvaškim soturistom pa zgolj 60 evrov. Je bilo pa dovolj sonca in morje prijetno toplo, je bil optimističen Klipšteter, ki se je v finalu članka spraševal, kako so prišli skozi takrat še pregovorni revni vzhodnoevropski turisti.