Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privabi množice ljudi in tudi pretekli konec tedna ni bilo nič drugače. V nedeljo okoli druge ure popoldne se je več kot dva tisoč udeležencev v Kamniku že začelo pripravljati na veliko parado. Prizor je bil prava paša za oči. Pisane in barvite noše ter folklorni kostumi so dobesedno preplavili mesto, vsaka noša zase je bila nekaj posebnega. Že od daleč so odmevali zvoki harmonike, na nastop so se pripravljale kamniške mažoretke in obvezna godba, slišalo se je tudi melodije iz drugih držav, največ pa je bilo seveda tistih, ki so bili oblečeni v pri nas najprepoznavnejšo – gorenjsko nošo.
Vesela druščina noš iz Briš pri Kamniku se je pripeljala s traktorjem na lepo okrašenem starinskem vozu. Kar tri generacije so bile na kupu in predstavnica najstarejše Francka Krt nam pove, da ima nošo, ki ji izredno veliko pomeni, že 26 let, obleče pa jo tedaj, ko se najde priložnost za to. »Dobre pol ure se zamudim, da jo oblečem,« prizna in pristavi, da to ni noben problem, ampak eno samo veselje. Elizabeta Štritof doda, da so za noše navdušili tudi najmlajše vnuke, ki imajo izposojene. Radi se oblečejo vanje, še najbolj pa so navdušeni nad parado, saj so zraven tudi glasba, harmonika in seveda dobra volja.
Veliko zanimanja je bilo na stojnici, na kateri sta bili dve avbi iz daljnega leta 1890 in moški telovnik iz leta 1890. Lastnica je gospa Slavica, ki se ukvarja s starimi nošami, jih zbira in je njihova velika ljubiteljica. Najbolj ji je seveda pri srcu njena lastna dediščina, ponosna pa je tudi na lepo belokranjsko nošo, ki jo je kupila na bolšjem sejmu. Pri vseh nošah najbolj ceni ročno delo. Na vprašanje, koliko stanejo, sicer ne zna odgovoriti natančno, vendar se ne bi dosti zmotila v oceni, da je treba za moške noše odšteti okoli 1500 evrov, cene ženskih pa se ustavijo tam pri 2000 do 2500 evrih.
Noša kot simbol
»Narodna noša od nekdaj predstavlja simbol slovenstva, simbol in ponos našega naroda. Slednje pa ni bilo vedno enostavno, mnogokrat smo bili pod tujimi nadvladami, pa vendar so se naši predniki oblekli v pripadnostni kostum in na tak način izkazovali slovenstvo in krepili narodno zavest. Narodna noša ima torej tudi simbolni pomen,« je na odprtju tridnevnega dogodka dejal kamniški župan Matej Slapar. Z verzom iz Zdravljice našega velikega Prešerna, »ne vrag, le sosed bo mejak«, so letošnje leto spodbujali k negovanju in ohranjanju kulture, sožitja in medsebojnega bogatenja, v sprevodu pa so ponovno odprli vrata sodelovanja in povezovanja med različnimi kulturami ter medse povabili še goste iz Avstrije, Srbije, s Slovaškega, iz Severne Makedonije in Italije. »Ne gre samo za Kamnik, ampak za vso Slovenijo in zamejstvo. Odziv je vsako leto zelo dober in res gre za edinstven spektakel, na katerega pridejo tudi obiskovalci, ki se ne oblečejo v noše, a si jih radi ogledajo, Kamničani pa s tem praznikom živijo. Ne samo starejši, tudi mlajši in vesel sem, da se ta tradicija prenaša na otroke,« pove župan, ki pravi, da imajo v 795 let starem mestu še kar nekaj idej, kako bi v vsakdanjem življenju še bolje predstavili narodne noše.
Ni dvoma, da je noša, ki se je med Slovenci najbolj uveljavila in dobila poseben pomen, različica, ki je korenine pognala na Gorenjskem in dobila ime gorenjska noša, v poljudni rabi je pogosto imenovana slovenska narodna noša. Za to je več razlogov, a eden ključnih je ta, da se je ta različica začela razvijati v okolju, ki je imelo v času narodnega preporoda poseben pomen za oblikovanje slovenske identitete. Na Gorenjskem so Triglav, Bohinj, Bled, pa rojstni kraj Franceta Prešerna, blizu je Ljubljana, središče nekdanje Kranjske, v okolici katere se je kmečko prebivalstvo oblačilo najbolj prestižno. Po sredini 19. stoletja, ko se je pripadnostno kostumiranje, kakor strokovno imenujemo oblačenje narodnih noš, začelo razvijati, je dalo podlago preobleki, ki je dobila za narod poseben pomen, razloži Knific in doda, da so še druga okolja, kjer so se razvile izjemno zanimive slovesne preobleke, namenjene izražanju slovenstva. Specifičen pomen imajo na primer Istra in okolica Trsta, pa Bela krajina, Ziljska dolina na Koroškem, pozneje so se zanimive podobe oblikovale na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem in drugod na Slovenskem.
Močna sporočila pokrival
Pokrivala pri nošah so ključna in imajo močna sporočila – tako moška kot ženska. Naslanjajo se na tradicije, ki koreninijo v prvi polovici 19. stoletja, pozneje so se preoblikovala, a ohranila marsikaj starega. Do sredine 19. stoletja je v kmečkem okolju veljalo, da je morala biti poročena ženska pokrita – od tod tudi znan slovenski rek, da je prišla pod avbo, kar je pomenilo, da se je poročila. Pokrival, s katerimi so se Slovenke pokrivale, pa je cela vrsta – od številnih različic avb do različno izdelanih in zavezanih peč, ki so danes po krivici prezrte, pa rut in tako dalje. »Tudi moški klobuki so zgovorni, če znamo brati njihova sporočila, da o kapi s cofom, ki so ji rekli smrtnica, ne govorim,« pristavi dr. Bojan Knific in na kratko pove še nekaj besed o zgodovini noš.
Marsikaj se je spremenilo, kajti pripadnostno kostumiranje se razvija. »Lahko bi rekel, da imajo tudi narodne noše svojo modo,« doda Knific, ki se tudi sam rad udeleži nedeljske parade in poklepeta s somišljeniki. »Veliko jih je in cenim njihovo delo – še posebno ljudi, ki s spoštovanjem oblačijo stara oblačila, ljudi, ki so se pripravljeni odpovedati sodobnemu udobju, da bi začutili žlahtnost starih krojev, materialov in vsega drugega, kar je povezano z zglednim odnosom do poustvarjanja preteklih načinov oblačenja. O spremembah bi bilo mogoče marsikaj reči. Kar nekaj je ljudi, ki se neizmerno trudijo, da bi se na Slovenskem izboljšal odnos do oblačilne dediščine, še vedno je veliko takih, ki jim je bolj kot spoštljivo oblačenje pomembno zabavljaštvo. Ampak prav zaradi tega se mi zdi prireditev v Kamniku tako pomembna. Menim, da nikakor ne bi smela ostati na ravni turistične prireditve, ki ji prilepijo pridevnik 'etnološka', ampak bi morala postati vzgojna prireditev, namenjena izobraževanju, raziskovanju, predstavljanju najboljših praks kostumiranja in tako dalje.«
