Pod vodstvom vodje že zaključenega projekta Vrh Julijcev Andreja Ariha iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) so se udeleženci peš odpravili od Rudnega polja do Mrzlega studenca. Ob poti so spoznavali zgodovino varstva narave na Slovenskem, ki se je razvijala ravno na območju edinega narodnega parka v Sloveniji in enega najstarejših parkov v Evropi.

Občudovali so strnjene pokljuške gozdove in se seznanili z mirnimi območji za divjega petelina. Ob učnih poteh Goreljek in Mrzli studenec so spoznavali visoka barja. Ekskurzijo so zaključili pri informacijski točki na prostem na Mrzlem studencu.

»S soprogom redno spremljava objave na spletnih straneh TNP in kadar le utegneva, se pridruživa organiziranim pohodom. Zadnjič, recimo, sva bila ob Soči. Vsakič so ti dogodki zelo dobro organizirani in izveva veliko novega, zato bova tudi v prihodnje še rada hodila s TNP po tej čudoviti pokrajini,« nam je zaupala udeleženka pohoda Zdenka iz Kamnika.

Petletni projekt Vrh Julijcev, ki ga je vodil TNP, je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novosti s skupnim ciljem izboljšanja stanja izbranih zavarovanih vrst in njihovih življenjskih prostorov na območjih Nature 2000 v Triglavskem narodnem parku. Partnerji so s projektom pridobili sredstva za oživljanje pašništva in obnovo 15 kalov na planinah in pašnikih, obnovo in trajnostno upravljanje gozdov, vzpostavitev mirnih območij, aktivnosti za izboljšanje kakovosti voda na Dvojnem jezeru, usmerjanje obiskovalcev ter vzpostavitev nove infrastrukture in obnovo usmerjevalne infrastrukture za obiskovalce.

Šijec barje, Pokljuka / Foto: Katja Petrovec

Ena najlepših slovenskih planot je Pokljuka. / Foto: Katja Petrovec

Slednjo so si ogledali tudi udeleženci ekskurzije na Pokljuki. Tam je eno od 19 mirnih območij (poleg Vogla, okolice Triglava, Mangartskega sedla in Vitranca), ki so ob gozdnih cestah in planinskih poteh označena s posebnimi tablicami. Promet je na teh območjih dovoljen samo lastnikom zemljišč in za gospodarjenje z gozdom ter je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da motorna vozila parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.

V projektu je namreč Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije spremljalo deset divjih petelinov na območju Pokljuke in Fužinskih planin, s čimer so dobili zelo pomembne informacije: petelin pozimi ob visoki snežni odeji lahko preživi tudi en teden na veji smreke, vse leto pa je njegovo gibanje zelo odvisno od mreže planinskih poti, ki se jih izogiba.

JZ TNP je za obiskovalce na Pokljuki obnovil tudi informacijsko točko na Mrzlem studencu, kjer si pohodniki lahko tudi odpočijejo, in učno pot Goreljek, na novo pa je vzpostavljenih ali obnovljenih več kot 150 informacijskih tabel. 

 

Priporočamo