Paavo Nurmi, znan tudi kot leteči Finec ali fantomski Finec, je bil eden najznamenitejših tekačev v zgodovini atletike. Rodil se je v Turkuju na Finskem, junija 1897, v delavski družini, kot najstarejši izmed petih otrok. Odraščal je v skromnih razmerah in ko mu je pri dvanajstih letih umrl oče, je na svoja pleča prevzel njegovo vlogo. Zaposlil se je, da bi finančno pomagal družini, postal je discipliniran in sčasoma tudi izjemno fizično vzdržljiv, kar je bila voda na mlin njegovi poznejši izjemni atletski karieri. Med letoma 1920 in 1928 je osvojil kar devet zlatih in tri srebrne olimpijske medalje.
Kljub svoji izjemni fizični kondiciji med športno kariero je, tako kot mnogi vrhunski športniki, imel v poznejših letih zdravstvene težave. Umrl je natanko na ta dan leta 1973 v Helsinkih, pri starosti 76 let, zaradi zapletov, povezanih z arteriosklerozo. Čeprav so ga na olimpijskih igrah leta 1932 zaradi domnevnih kršitev amaterskega statusa diskvalificirali, je ostalo njegovo ime neomadeževano. V domovini velja za nacionalnega junaka in je simbol finske vzdržljivosti in športne odličnosti. Stadion Paava Nurmija v Turkuju in letni atletski miting Paavo Nurmi Games sta le dve od mnogih počastitev njegove zapuščine.
Moderne metode treninga
Navdih za šport in tek je dobil med gledanjem legendarnega finskega tekača Hannesa Kolehmainena, ki je leta 1912 na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil tri zlate medalje. Kolehmainenovi dosežki so močno vplivali na mladega Paava, ki je začel resno trenirati z željo, da bi postal prav tako uspešen tekač. Najprej je treniral zlasti za moč in vzdržljivost, tudi tako, da je igral nogomet in tekal po domačih okoliških gozdovih. Z lahkoto je premagoval dolge razdalje z izjemno hitrostjo. V karieri je postavil kar 22 svetovnih rekordov na razdaljah od 1500 metrov do 20 kilometrov. Prevladoval je tudi v tekih na srednje proge, na 800 metrov je bil neporažen na kar 121 tekmah. Večina tekačev ponavadi blesti le v eni disciplini.
Tekaški stroj
Nurmi je bil zaradi svojega discipliniranega sloga teka pogosto označen kot »tekaški stroj«, saj nikoli ni kazal znakov utrujenosti ali čustev, vedno je bil natančen in povsem osredotočen na zmago. Iz svojega telesa je znal izvleči maksimum. Med ključne značilnosti njegovega tekaškega sloga sodi varčnost pri gibanju. To pomeni, da ni izgubljal energije z nepotrebnimi gibi. Njegovi koraki so bili kratki in hitri, s čimer je ohranil visoko frekvenco korakov brez napora. Vse je bilo videti lahkotno, brez odvečnega nihanja telesa ali rok. Paavo je tekel zelo vzravnano, kar mu je omogočilo tudi nadzor nad dihanjem. Vse to je bil ključ do njegove varčne uporabe energije. Znan je bil tudi kot mojster enakomernega tempa. Tudi ko je tekel z visoko hitrostjo, je bil sposoben dolgo časa ohranjati konstanten ritem. Tek je v osnovi razumel skoraj kot mehaničen proces, v katerem je sledil svojemu načrtu in tempu, ne glede na dogajanje okoli sebe.
Bil je izjemno inteligenten tekač. Znal je analizirati svoje nasprotnike in tekmovalne pogoje ter med tekom prilagoditi svojo taktiko. Pogosto je tekel v skupini in nato v ključnih trenutkih pospešil, kar je mnoge presenetilo. Njegovo tempiranje napadov in sposobnost, da je na koncu vsake tekme našel dodatno energijo za sprint, sta bila del njegove zmagovalne strategije.
Diskvalifikacija brez madeža
Na olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelesu, ko se je njegova kariera že počasi iztekala, bi moral nastopiti na maratonu. Finci so se nadejali še ene zlate kolajne, Mednarodni olimpijski komite (MOK), na čelu katerega je bil takrat Henri de Baillet-Latour, pa je Nurmija diskvalificiral. Obtožili so ga, da je kršil amaterski status, ki je bil pogoj za sodelovanje na olimpijskih igrah, saj je v preteklosti večkrat prejemal denarne nagrade za svoje nastope. Za današnje čase milo rečeno smešno. Finska atletska zveza mu je stopila v bran, tudi mnogi drugi so menili, da gre za nepošteno kazen, vseeno pa ni smel nastopiti. Po tem dogodku so se odprle različne debate na temo naraščajoče profesionalizacije športa po vsem svetu, kar je sčasoma omehčalo tudi »nepraktična« pravila na olimpijskih igrah.
