Štrekna je kolesarska trasa, dolga 35 kilometrov, ki poteka po nekdanji opuščeni trasi železniške proge med Velenjem in Dravogradom. V celoti je asfaltirana, enotno označena in ločena od prometne ceste. Ob poti so kolesarjem in uporabnikom na voljo številna postajališča z vso opremo: klopmi, pitno vodo, ponekod je tudi WC. Zaradi blagih in enakomernih naklonov je primerna tudi za družine z otroki in starejše kolesarje. V Velenju se pot začne na 411 metrih nadmorske višine, nato se povzpne na 590 metrov v Mislinji, ki je najvišja točka, od tam pa se do Dravograda polagoma spušča do končnih 341 metrov nadmorske višine.
Zahteven gradbeni podvig
Lanskoletna ujma je traso na nekaj mestih močno poškodovala, delno celo porušila, tako da so jo uradno odprli maja letos. Tudi otvoritveno slovesnost je zmotil dež, zato so jo izvedli v predoru Paka 1; poleg velenjskega župana Petra Dermola in podžupana občine Mislinja sta se je udeležila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Štrekna je čisti užitek
»Štrekna me je navdušila, ker je v celoti asfaltirana in odmaknjena od preostalega prometa. Zato je idealna za družinski kolesarski izlet ali bolj ležerno kolesarjenje v dvoje. Midva z ženo sva jo, zdaj ko sva oba upokojena in imava več časa, prevozila z najinima električnima kolesoma. In glede na to, da imava izkušnje tudi od drugod, prevozila sva tudi Parenzano po poti nekdanje železnice od Trsta do Poreča in mnoge druge, lahko rečem, da je Štrekna najlepša kolesarska trasa. Poseben užitek je vožnja od Mislinje do Otiškega Vrha, kjer pot poteka med polji,« nam je navdušeno pripovedoval Brežičan Boris Kovačič.
Ljubiteljski kulturniki popestrili dogajanje
Da je za zdaj med kolesarji zaznati večinoma pozitivne odzive in navdušenje, je potrdil tudi Aleš Rupreht, strokovni sodelavec Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška, kjer si že nekaj let prizadevajo za razvoj Štrekne in koordinirajo aktivnosti skupaj z občinami Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja in Velenje pa tudi Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), turističnimi in drugimi institucijami. A hkrati je Rupreht priznal, da prejemajo tudi dobronamerne kritike. »Te so dobrodošle, saj nas spodbujajo, da se ves čas trudimo za napredek in čim boljše uporabniške izkušnje. Večinoma so težave vezane na vzdrževanje poti, kot so polni koši za smeti ob poti, nanosi materiala na vozni površini in podobno. Največja težava trenutno je, da je na njej res veliko kolesarjev, zaradi česar občasno prihaja do nejevolje in trenj. Zato si prizadevamo v prihodnje razviti učinkovit sistem poročanja uporabnikov o pomanjkljivostih na kolesarskih poteh, da bi lahko o težavah hitreje obveščali pristojne institucije, ki sicer že zdaj zelo dobro skrbijo za urejenost trase.«
Kot dodaja, se pri tako velikih in zahtevnih projektih, kot je bil ta, po predaji v uporabo vselej pokažejo kakšne tehnične pomanjkljivosti, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti ali pa jih izzovejo ekstremni vremenski pojavi. A takšne stvari rešujejo sproti. Kolesarjem se trudijo na trasi približati tudi različni turistični ponudniki – tako z gostinskimi storitvami, nastanitvami kot izposojo koles.
»V Turiški vasi je za otroke urejen priljubljen gibalni park, na novem delu pa poligon za vadbo z lastno težo. Načrtujemo tudi druga doživetja. Sinergijskih učinkov, ki jih prinaša vse bolj priljubljeno kolesarjenje, je res precej, še veliko pa je možnosti za nadaljnji razvoj. Predvsem v povezovanju in skupnih promocijskih pristopih, pri čemer so že zelo aktivni turističnoinformacijski centri, turistična društva in sorodne institucije iz obeh regij,« je pojasnil Rupreht. Zelo zanimiv dogodek, Dan ljubiteljske kulture na Štrekni, je v času Tedna ljubiteljske kulture v maju denimo pripravila območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenj Gradec, ki je povezala ustvarjalce ljubiteljske kulture in kolesarsko pot. Ta se je za en dan spremenila v unikatno prizorišče, kolesarjem pa so dan popestrili folkloristi, pevci, starodobni kolesarji, v središču Slovenj Gradca pa tudi drugi plesalci, glasbeniki in umetniki.
Ob koncih tednov je kolesarjev največ
Kako priljubljena je Štrekna, povedo tudi številke. Števec DRSI beleži, da novi odsek Štrekne dnevno, ob koncih tednov, v obe smeri prekolesari približno tisoč kolesarjev. »Od začetka štetja v letošnjem letu bo skupna številka kmalu presegla 80.000. Tako visokih številk smo veseli, saj potrjujejo smotrnost naložbe, čeprav, roko na srce, zaradi velikega števila kolesarjev in drugih uporabnikov zaznavamo tudi večje število konfliktnih situacij. Zato pozivamo vse, da upoštevajo pravila varne vožnje ter so strpni in uvidevni drug do drugega, saj je prostora za vse dovolj,« je dejal Rupreht. Veliko je povpraševanja tudi po uporabi Štrekna busa, zlasti v jutranjih urah. Štrekna bus kolesarje popelje proti Dravogradu in avstrijskemu Labotu (Lavamünd), kjer lahko pri jezeru prestopijo na kolesarski avtobus naših čezmejnih partnerjev ter pot podaljšajo vse do Volšperka (Wolfsberga). V Dravogradu, ki je nekakšno vozlišče vseh poti in kjer se Štrekna pripoji Dravski kolesarski poti, je možen prestop na sobotni kolesarski vlak, ki vozi med Mariborom in Pliberkom (Bleiburg). »Žal letos pogosto ni bilo prostora na avtobusu in prikolici za vse, ki so želeli izkoristiti to možnost, zato bomo v prihodnje predlagali povečanje zmogljivosti,« je obljubil Aleš Rupreht.
