Raziskovalna odprava v jamo Dlvn, za katero je jamarjem povedal padalec, ki je vhod vanjo opazil med letenjem, je stekla na prvi dan leta 2022, doslej pa so v njej organizirali petnajst raziskovalnih odprav. »Konec leta 2022 je bila jama globoka 440 metrov, konec leta 2023 740 metrov in danes globoka 1011 metrov in dolga 2550 metrov, v prihodnje pa nas čaka še kar nekaj neraziskanih rovov,« pripoveduje jamar Peter Mašič, ki je bil poleg Jureta Bevca in Matevža Marinka član odprave, ki je pri spustu presegla globino tisoč metrov.

Iti dol v dolino

Jama je tudi že uradno registrirana pod imenom Dlvn. To izvira iz bohinjskega govora in pomeni »iti dol v dolino« – prav to je tudi cilj jamarjev, saj upajo, da bodo nekoč po jami prišli vse do doline in jo povezali še z drugimi jamami na območju.

»Raziskovanje Dlvna je bilo res užitek. V zgornjem delu jame si predvsem sledijo brezna, nekatera globoka tudi več kot sto metrov, z vmesnimi kratkimi ožjimi rovi. Na globini 650 metrov pa smo naleteli na prve vodoravne široke rove, po katerih smo se sprehajali naprej po jami, vmes pa je še nekaj manjših brezen vse do dna jame. Zanimivi so predvsem ogromni prostori na dnu jame in veliko vodoravnih rovov. Tako velikih prostorov v visokogorskih jamah še nismo videli, nekatere prostore težko v celoti razsvetlimo z najmočnejšimi lučmi,« opisuje Mašič.

Magična meja tisoč metrov

Globina tisoč metrov velja v jamarstvu za magično mejo. Jam, globokih več kot tisoč metrov, je na svetu trenutno le 117, od tej jih je 13 v Sloveniji. Vsega skupaj je v Sloveniji doslej registriranih 15.479 jam.

Dlvn je prva tisoč metrov globoka jama v občini Bohinj in druga, ki ni na Kaninu, kar je poseben dosežek. Od vseh 13 »tisočmetrc« v Sloveniji jih je namreč kar enajst na območju Kanina, ki velja za najbolj raziskano visokogorsko kraško območje z najglobljimi slovenskimi jamami. Sicer pa je v svetovnem merilu najgloblja jama Verjovkina v Gruziji, globoka kar 2209 metrov.

Kam se zliva vsa voda?

V jami je močan prepih, kar po besedah jamarja nakazuje, da je verjetno povezana še s kakšno jamo, ki ima nižji vhod. Na dnu so odkrili tudi močan vodni tok. Ta se zliva v veliko podzemno jezero, rov, po katerem priteče voda, pa še čaka na nadaljnje raziskave. »Kam se zliva vsa voda, ostaja vprašanje, najverjetneje pa se izliva na izviru Bohinjske Bistrice, morda v Bohinjsko jezero ali pa celo na drugo stran grebena, v Baško grapo. Zanimivo bi bilo izvesti barvno sledenje vode,« pripoveduje jamar.

Na planini Poljana jamarji intenzivno raziskujejo od leta 2019. Raziskanih je že 110 jam, od katerih jih je sedem globljih od 300 metrov, štiri pa več kot 500 metrov. Najdaljša, sistem treh povezanih jam Grvn, Rajža in 4P, meri v dolžino več kot deset kilometrov. »Verjamem, da bomo še kar nekaj let raziskovali jamo Dlvn in druge jame okoli planine Poljana. V Dlvnu je še veliko neraziskanih rovov in brezen, ki čakajo na nadaljnje raziskave. Kot sem že omenil, je naš cilj, da najdemo rov, ki bi nas vodil do doline. Cilj je tudi, da bi večje jame med seboj povezali in bi tako skupaj tvorile več deset kilometrov dolg jamski sistem,« še pravi Mašič. 

Priporočamo