Rajski Sejšeli, kot jih tudi nekateri imenujejo, so uradno Republika Sejšeli. Otoška država leži v Indijskem oceanu, 1600 kilometrov vzhodno od celine Afrike oziroma severovzhodno od otoka Madagaskar. Sejšeli so sestavljeni iz 115 otokov, ki imajo skupno površino 455 kvadratnih kilometrov in kakšnih 120.000 prebivalcev. Glavno mesto je Viktorija, ki sodi med najmanjše prestolnice na svetu. Valuta je sejšelska rupija, uradni jeziki so francoščina, angleščina in sejšelska kreolščina.

Zgodovina otokov je kratka, pestra. Prva poročila so pisala, da so bili otoki neobljudeni. Sejšele je marca 1503 odkril slavni portugalski pomorščak Vasco de Gama, nato so leta 1756 tam svoj vpliv razširili Francozi. Ime so dobili po kanclerju Ludvika XV., Moreauju de Sechellesu. V tistem času so imeli otočje za svoje oporišče gusarji. Po francoski revoluciji so Sejšeli postopoma prišli pod Britance, neodvisni pa so od 29. junija 1976.

Ena najrazvitejših afriških držav

Sejšeli v zadnjih letih veljajo za najrazvitejšo državo v Afriki – tudi na področju izobraževanja. Stopnja pismenosti šoloobveznih otrok se je do poznih osemdesetih let dvignila na več kot 90 odstotkov. Številni starejši Sejšelci se v otroštvu niso naučili brati in pisati, vendar so tečaji izobraževanja odraslih pomagali dvigniti njihovo pismenost, po podatkih iz leta 1991, s 60 odstotkov na 85 odstotkov, v današnjih dneh pa je stopnja pismenosti ocenjena na dobrih 97 odstotkov. In čeprav so bili Sejšeli britanska kolonija od leta 1814, so bile javne šole ustanovljene šele leta 1944. Do sredine 19. stoletja je bilo torej na voljo malo formalnega izobraževanja, čeprav sta tako rimskokatoliška kot anglikanska cerkev leta 1851 odprli misijonske šole.

Šolarka na otoku Praslin / Foto: Franci Horvat

Šolarka na otoku Praslin / Foto: Franci Horvat

Danes je izobraževanje brezplačno in obvezno od šestega do 15. leta starosti. Osnovna šola traja šest let, učni jezik je kreolščina, od tretjega razreda pa se kot učni jezik pri nekaterih predmetih že uporablja angleščina. Francoščina se uvaja v šestem razredu. Srednja šola traja pet let, čeprav so obvezna le štiri leta. Ob koncu petega letnika dijaki opravljajo zunanji izpit, ki jim omogoča nadaljnje izobraževanje v višješolskih programih. Dijaki opravljajo tudi druga nacionalna preverjanja znanja. Pred študijskim letom 1998/99 je srednja šola trajala le štiri leta in je sledilo leto nacionalne mladinske službe (NYS), ki je vključevalo akademski študij, pa tudi pouk na praktičnih področjih življenja, kot so kuhanje, vrtnarjenje, gospodinjstvo in reja živine. NYS je bila ukinjena leta 1993. Višješolski programi so na voljo na sejšelski politehniki in Nacionalnem inštitutu za izobraževanje. Sejšelska politehnika ponuja dveletni višji srednješolski program, ki vodi do splošnega spričevala.

Učni jezik je kreolščina, od tretjega razreda pa se kot učni jezik pri nekaterih predmetih že uporablja angleščina. Francoščina se uvaja v šestem razredu.

Zasebno izobraževanje je na Sejšelih mogoče od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja, vendar je bilo sejšelskim učencem nedržavne šole dovoljeno obiskovati šele leta 1994. Na otoku Maheju so tri zasebne šole, na otoku Praslinu pa ena, obe skupaj izobražujeta okoli 2000 učencev.

Premalo usposobljenih učiteljev

Imajo pa na Sejšelih še vedno težave z ustrezno izobraženim šolskim kadrom. Osnovnošolski in srednješolski učitelji se usposabljajo na Nacionalnem inštitutu za izobraževanje sejšelske politehnike. Za sprejem je treba opraviti vsaj pet izbranih izpitov. Omeniti je treba, da morajo osnovnošolski in srednješolski učitelji najprej zaključiti dveletni program, ki vodi do preddiplome. Dijaki nadaljujejo z enim od dveh enoletnih programov, ki vodijo do diplome 1 za osnovnošolske učitelje ali diplome 2 za srednješolske učitelje.

Prihod v šolo v Beau Valloneju / Foto: Franci Horvat

Prihod v šolo v Beau Valloneju / Foto: Franci Horvat

Sejšelski nacionalni akcijski načrt Izobraževanje za vse 2001–2015 je naletel na plodna tla in se hitro razširil z geslom Izpolnjevanje naših skupnih zavez. Izjemna prizadevanja države so obrodila sadove, kar je privedlo do univerzalne osnovne izobrazbe in enakosti spolov v osnovnem in srednjem šolstvu. Največ proračunskih sredstev je bilo namenjenih izobraževanju kot nacionalni prioriteti. Od 13 stopenj šolanja, ki so na voljo vsem otrokom, jih je deset obveznih: zgodnje varstvo, osnovno in srednje šolanje, tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje ter posebno izobraževanje.

Šolski avtobus / Foto: Franci Horvat

Šolski avtobus

V zadnjem času se je zgradilo več šol, ki so pomembne za nadaljnjo prihodnost izobraževanja. Pred kratkim so posodobili knjižnico v Viktoriji, ki se lahko kosa z mnogimi po svetu. Zgrajena je tako, da omogoča vstop gibalno oviranim, kar omogočajo tudi nekatere na novo zgrajene šole.

Sejšelski otroci so radoživi in vedno nasmejani, kar daje tej deželi še poseben čar. 

Priporočamo