V Savinjski dolini je vse pripravljeno za začetek obiranja hmelja, ki je tudi ena ključnih surovin za varjenje piva. Še preden se hmeljarji odpravijo v hmeljišča, ki se letos razprostirajo na 1644 hektarjih ali 31 hektarjih manj kot lani, pa občina Braslovče, Združenje hmeljarjev Slovenije in tamkajšnje turistično društvo na prireditvenem prostoru Skup'n plac pod kozolcem pripravijo veselo druženje vseh, ki so tako ali drugače povezani s hmeljem.
Princesa je bila že njena mama
Lani so zaradi katastrofalne poplave, ki je prizadela tudi občino Braslovče, prireditev pripravili septembra, ko so nekateri hmelj že obrali, letos pa so se vrnili k tradicionalni drugi avgustovski nedelji. Na predlog Društva hmeljarskih starešin tam vsako leto uradno imenujejo in slavnostno razkrijejo ime novega hmeljarskega starešine in hmeljarske princese, katerih naloga je predvsem promocija hmelja doma in po svetu. Letos je hmeljarski starešina postal Vinko Štorman iz Podloga pri Šempetru v Savinjski dolini in od lanskega starešine Cirila Terglava prevzel mačka, pripomoček, s kakršnim so nekoč privzdigovali hmeljevke. Štorman hmelj prideluje na sedmih hektarjih, ob tem pa se poveča tudi vzreji govedi.
Hmeljarska princesa Anja Kupec Oset iz Svetega Lovrenca, vnukinja Janeza Oseta, predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije, pa je od lanske princese Špele Razboršek prevzela škaf, v kakršnega so nekoč obirali hmelj.
Zanimivo, da je hmeljarska princesa leta 1997 postala njena mama, leta 2008 pa se je s tem častnim nazivom okitila tudi njena teta. Na princesini kmetiji rastejo trije hektarji hmelja, sama pa je zelo aktivna tudi v Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, ki vsako leto na dan hmeljarjev pripravi tradicionalno povorko z vozovi, na katerih mladi prikazujejo različna opravila, povezana s pridelavo hmelja.
Prikaz hmeljarskih opravil in običajev
Na čelu povorke, ki se je vila skozi trg Braslovče, so bili konjeniki, mažoretke in godba na pihala iz Laškega. Zbranim so z enega od vozov pomahali lanski in letošnji hmeljarski starešina in princesa, na enem so bili zbrani spodnjesavinjski župani, na enem pa dosedanji hmeljarski starešine. Sledil je prikaz različnih opravil, povezanih s pridelavo hmelja. Na prvem vozu so mladi iz Drešinje vasi prikazali špičenje hmeljevk s sekirami, fantje iz Podloga pa postavljanje »štang«, nekoč zelo težaško delo. Fantje in dekleta iz Prebolda so prikazali, kako so sadili hmelj, mladi iz Braslovč in z Gomilskega pa, kako so ga okopavali.
Že od nekdaj so se hmeljarji spopadali z boleznimi in škodljivci, kako so jih zatirali, so prikazali mladi iz Petrovč, medtem ko so se Polzeljani osredotočili na namakanje hmelja nekoč in danes. Pogosto se je v hmeljiščih razplamtela ljubezen, zato so mladi z Roj in iz Grušovelj prikazali ohcet. Obiranja hmelja so se lotili mladi iz Tabora, hmeljarski likof pa so pripravili mladi iz Gotovelj. Kako je potekal izbor hmeljarske princese, so tokrat predstavili mladi iz Matk in Svetega Lovrenca, od koder prihaja letošnja princesa. Povorki so se letos pridružili člani prostovoljnega gasilskega društva Braslovče, ki praznujejo 120 let, prikazali pa so, kako so gasili sušilnico hmelja, ki jo je zajel ogenj. To v preteklosti ni bilo redko. Po predaji starešinstva so se mladi pomerili še v ročnem obiranju hmelja, nato pa so se poveselili na zabavi po taktih ansambla Zaka' pa ne in skupine Gadi.
