Solirati kot Jimi Hendrix je želja vsakega, le ne rock kitarista, in ko mu to enkrat uspe, si pridobi med kitaristi poseben status. James Marshall Jimi Hendrix je bil tudi tisti, ki je pomembno vplival na kitariste v performativnem smislu, ko je dolge pasaže igral na kitaro z vseh mogočih pozicij, tudi od spodaj navzgor, za svojo glavo ali z zobmi. In sodi v »klub 27«, kamor uvrščamo genialce, ki so pri 27 letih zaradi prevelike teže slave umrli, bodisi zaradi samomora ali pa drugega destruktivnega vedenja.
Hendrix je natanko 18. septembra leta 1970 umrl v sumljivih okoliščinah, indici pa nakazujejo, da se je predoziral s tabletami, alkoholom in še čim, pri čemer izključujejo samomor. V »klub 27« sodijo tudi Amy Winehouse, Janis Joplin, Jim Morrison, Kurt Cobain, Robert Johnson, Brian Jones, Ron McKernan - Pigpen (klaviaturist Grateful Dead), Kristen Pfaff (basistka Hole), Dave Alexander (basist Stooges), Gary Thain (basist Uriah Heep) ter še nekaj umetnikov, predvsem glasbenikov.
Začinjen psihedelični blues rock
Potem ko so John Lennon in The Beatles sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja pokazali pot, kako iz popa preiti v agresivnejšo rockovsko senzibiliteto, med drugim bendom The Rolling Stones, The Yardbirds in The Who pa tudi vzhajajočim zvezdnikom zahodne obale, kot so bili The Doors, Jefferson Airplane in The Greatful Dead, je bilo jasno, da je rock postal novi glasnik mladih. Optimizem se je umaknil cinizmu poznih šestdesetih, tega pa so poganjali državljanska nepokorščina, krvavi protivojni protesti in hipijevska subkultura. Psihedelično in vzhodnjaško navdahnjeno glasbo pa so počasi začele izpodrivati vokalne vragolije Janis Joplin in Joeja Cockerja ter iz bluesa osnovan hard rock, ki sta ga poosebljali zasedbi Cream in Jimi Hendrix Experience, Hendrixov bend. Poslovili so se od prijaznih triminutnih pesmic, ki so jih rade predvajale radijske postaje, ter se skupaj z občinstvom »zadevali« z dolgometražnimi inštrumentalnimi soliranji. S tem so postavili tudi temelje heavy metalu, progresivni glasbi, jammanju in stadionskemu rocku v prihajajočih desetletjih. To je bila glasba za glavo, ne za telo.
Slava terjala davek
Sledil je drugi studijski album Axis: Bold as Love. Na njem najdemo hite If 6 was 9, Bold as Love in You Got Me Floatin. Hendrix je veliko časa preživel za konzolami v studiu, si počasi v New Yorku zgradil lasten snemalni studio Electric Lady Studios, iz imena studia pa je nato skoval naslov za svoj tretji studijski (dvojni) album Electric Ladyland, ki je obveljal za njegovega najzahtevnejšega. Na tem albumu najdemo priredbo Dylanove skladbe All Along The Watchtower in Voodoo Child (slight return).
Skozi leto 1968 so naporne turneje in studijsko delo zahtevali davek v skupini. Leta 1969 se je skupina razšla. Hendrix pa se je 8. avgusta 1969 pojavil še na odru legendarnega glasbenega festivala Woodstock v New Yorku in se lotil neprekinjenega seta, ki je trajal skoraj dve uri. Šlo je za enega najdaljših nastopov v njegovi karieri. Zaključil ga je z dolgo mešanico svojih uspešnic, ki je vključevala tudi solo izvedbo skladbe Star Spangled Banner in postala simbol ne le Woodstocka, ampak tudi celotnih šestdesetih let prejšnjega stoletja. Hendrix je leto pozneje umrl, takrat je izšel še en njegov album, posnet v živo – Band of Gypsys. Posthumno je izšlo še šest albumov z neizdanim materialom in še nekaj ponovnih izdaj kitarskega genija.
Hendrix je potegnil vrvico napredka na glasbeni časovnici iz tradicionalnega bluesa v rock. Rodil se je 27. novembra v Seattlu kot Johnny Allen Hendrix. Sam se je naučil igrati kitaro že kot kratkohlačnik – najprej na metlo, dokler mu oče ni podaril najdenega ukuleleja z eno struno, nato pa mu je kupil akustično kitaro in naposled električno kitaro. Napajal se je z igranjem skladb Roberta Johnsona in B. B. Kinga, pozneje pa je celo sam sodeloval z enim svojih idolov, Little Richardom. Njegov doprinos h glasbi je denimo, da je pomagal uveljaviti priljubljenost kitarskih efektov, rockovsko paleto pa je razširil tudi z nekaterimi nenavadnimi intervali. Izumil je celo svoj akord, tako imenovani hendriksovski akord E7#9, ki ga slišimo v skladbi Purple Haze.
