Silovit tropski ciklon Bhola, znan tudi kot Veliki ciklon, je 13. novembra 1970 dosegel Vzhodni Pakistan (današnji Bangladeš), pustošil pa je tudi po obalah Zahodne Bengalije v Indiji. Ciklon je obveljal za eno največjih naravnih katastrof v zgodovini človeštva. Neurje s silovitimi vetrovi in dežjem je poplavilo velik del nižje ležečih otokov gosto poseljene delte Gangesa, kar je bilo usodno za okrog pol milijona ljudi.
Zaradi te statistike se je v zgodovino zapisal kot najsmrtonosnejši tropski ciklon. Tropski ciklon je sicer intenzivna krožna nevihta, ki izvira iz toplih tropskih oceanov. Imenuje se tudi orkan ali tajfun. Zanj sta značilna nizek atmosferski tlak in obilno deževje, medtem ko hitrost vetra presega 120 kilometrov na uro. Bhola je bila tistega usodnega leta šesta in najmočnejša ciklonska nevihta v sezoni ciklonov v severnem Indijskem oceanu, vetrovi pa so divjali z več kot 200 kilometrov na uro. Skupna škoda neurja je bila ocenjena na 86,4 milijona ameriških dolarjev (današnjih 701 milijon ameriških dolarjev).
Razvoj in posledice ciklona
Že 1. novembra se je nad Južnokitajskim morjem v zahodnem Tihem oceanu razvila tropska nevihta Nora. Sistem je trajal štiri dni, nakar se je nad Tajskim zalivom preoblikoval in se nato pomaknil proti zahodu nad Malajski polotok. Ostanki tega sistema so 8. novembra zjutraj prispevali k temu, da se je razvila nova depresija oziroma potujoči ciklon v osrednjem Bengalskem zalivu. Šlo je za sklenjena območja skrajno nizkega zračnega pritiska vrtinčaste oblike. Ko se je ciklon počasi krepil proti severu, je sicer indijski meteorološki oddelek opozoril prebivalstvo na morebitno nevarnost. Ali so to storili dovolj zgodaj in dovolj resno, pa je vnemalo debate predvsem po katastrofi. Potujoči ciklon se je 13. novembra razvil v pravcato ciklonsko nevihto. V delti Gangesa je povzročil kar deset metrov visok nevihtni val. V pristanišču v Čitagongu je recimo nevihtna plima dosegla vrh pri štirih metrih nad gladino morja, od tega je bil nevihtni val visok 1,2 metra. Radio Pakistan je pozneje poročal, da na trinajstih otokih blizu Čitagonga ni preživelih. Prelet območja z letalom je pokazal, da je bilo opustošenje popolno po vsej južni polovici otoka Bhola in da so bili pridelki riža tudi na otoku Hatija in celinski obali uničeni. V pristaniščih je zalilo številna morska plovila, pod vodo sta bili letališči Čitagong in Cox's Bazar. V najbolj prizadeti upazili, upravni enoti Tazumudin, je neurje zbrisalo skoraj polovico prebivalstva.
Slabo jo je odnesla tudi indijska obala. Ciklon je na Andamanske in Nikobarske otoke že 8. in 9. novembra prinesel močno deževje in posledično številne poplave. MV Mahadžagmitra je bila tovorna ladja, ki je tehtala 5500 ton in je bila na poti iz Kalkute v Kuvajt, ko jo je 12. novembra potopilo neurje. Življenje je izgubilo vseh petdeset članov posadke na krovu. Preden so potonili, so pošiljali signalne klice v sili in poročali o orkanskih vetrovih. Močno je deževalo tudi v Zahodnem Bengalu in južnem Asamu, zalivalo je hiše in pridelke.
So opozorila prišla prepozno?
Kot rečeno, indijske meteorološke službe so vedele za krepitev ciklona, o prihajajoči nevarnosti naj bi obvestile tudi vzhodnopakistanske oblasti, o čemer pa so mnogi dvomili, saj sta bila takrat Indija in Pakistan v neprijateljskih političnih odnosih. Vendar obstaja poročilo pakistanskega meteorološkega oddelka, iz katerega je razvidno, da so bili opozorjeni, saj so svoje državljane pozvali k »pripravljenosti na nevarnost« za 12. november, Radio Pakistan pa je predvajal »signal visoke nevarnosti«. Preživeli so pozneje povedali, da je opozorilo bilo, a je prišlo prepozno. Sicer ciklonov vajeni Pakistanci še niso pozabili dveh prejšnjih uničujočih ciklonov oktobra 1960, ko je v Vzhodnem Pakistanu umrlo več kot 16.000 ljudi.
Ciklon Bhola je posledično pokopal največ ljudi v zgodovini naravnih katastrof (po številu umrlih ga postavljajo ob bok potresom v Tangšanu leta 1976, v Indijskem oceanu leta 2004 in na Haitiju leta 2010), ni pa bil najmočnejši ciklon v zgodovini na tem območju. Bangladeški ciklon iz leta 1991 je bil bistveno močnejši, označen je bil za ciklon kategorije 5, vetrovi pa so divjali 260 kilometrov na uro. Takrat je umrlo 138.000 ljudi.
Dan po tem
Dan po ciklonu Bhola so trije pakistanski topovski čolni in bolnišnična ladja z medicinskim osebjem in zalogami odpluli iz Čitagonga proti otokom Hatija, Sandvip in Kutubdija. Ekipe pakistanske vojske so v dveh dneh dosegle še številna druga prizadeta območja. Vseeno pa so lokalni politični voditelji v Vzhodnem Pakistanu pa tudi mednarodni mediji pakistansko vlado, ki jo je vodil vodja hunte general Jahja Khan, kritizirali zaradi zapoznele pomoči. Khan je Vzhodni Pakistan obiskal po tem, ko se je vrnil s Kitajskega. Na tiskovni konferenci v Daki je priznal, da je vlada naredila »zdrse« in »napake« pri svojih prizadevanjih za pomoč žrtvam, vendar je vztrajal, da je bilo »vse narejeno v okviru omejitev vlade«. Počasni odziv pakistanske vlade je bil pozneje eden glavnih razlogov za notranja trenja, ki so pripeljala do bangladeške osamosvojitvene vojne leto pozneje.
Mednarodna javnost se je razmeroma hitro in učinkovito odzvala na katastrofo. Svetovna banka je denimo pripravila celovit sanacijski načrt infrastrukture, nato pa zagotovila 25 milijonov ameriških dolarjev kredita za pomoč pri obnovi vzhodnopakistanskega gospodarstva in gradnji zaščitnih zatočišč. To je bilo prvič, da je banka zagotovila kredit za obnovo.
Do začetka decembra so vlade 41 držav, različne organizacije in zasebne pobude zbrale skoraj 40 milijonov ameriških dolarjev pomoči. V zgodovino se je zapisal tudi Koncert za Bangladeš, ki sta ga leta 1971 organizirala glasbenika George Harrison (The Beatles) in glasbenik Ravi Šankar. Obveljal je za prvi dobrodelni koncert te vrste, na katerem se je uspešno zbiralo sredstva in pomoč za prizadeta območja (organizirala sta ga tako zaradi posledic ciklona Bhola kot zaradi poznejše državljanske vojne in genocida) ter o določeni problematiki prek glasbe ozaveščalo tudi mednarodno javnost.
