Ruski boljševik, marksist, politik, revolucionar, filozof, novinar in pisatelj Lev Davidovič Trocki je bil pri svojih 61 letih na ta dan leta 1940 umorjen v izgnanstvu v Mehiki, natančneje v Coyoacanu pri Ciudadu de Mexicu. Atentat nanj so iz Rusije načrtovali že nekaj mesecev prej, maja, a je spodletel, avgusta pa je potem sovjetskemu agentu tajne policije NKVD Ramónu Mercaderju Trockega vendarle uspelo umoriti. Pokončal ga je s cepinom. Trockijeve zadnje besede so menda bile: »Tega napada ne bom preživel. Stalin je končno izpolnil nalogo, ki mu je prejšnjikrat spodletela.« Umrl je naslednji dan v bolnišnici.
Njegov umor je mednarodna javnost prepoznala kot politični atentat, ki ga je ukazal izvesti Stalin. Skoraj vsi trockisti znotraj Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) so bili usmrčeni v veliki čistki že tri oziroma dve leti prej, s čimer so počistili z duhom Trockega v Sovjetski zvezi. Na oblast je prišel Nikita Hruščov, vodja komunistične partije v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki, ter podpisal sezname trockistov, ki jih je bilo treba usmrtiti. Vse do leta 1956 so v Rusiji trockiste preganjali kot sovražnike Sovjetske zveze.
Številna izgnanstva v tujino
Trocki je bil judovskega porekla, rodil pa se je novembra 1879 v današnji osrednji Ukrajini, v vasi Janovka. Na študiju v Odesi je blestel, že kot najstnik se je včlanil v ljudsko stranko in se navdušil nad marksizmom. Prvič so ga zaprli leta 1898 zaradi širjenja socialističnih idej, dve leti pozneje so ga izgnali v Sibirijo. V zaporu se je poročil z marksistko Aleksandro Sokolovsko, ki mu je v Sibiriji rodila hčerki Nino in Zinaido. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pobegnil v London, začel je sodelovati z Leninom in pisal za revolucionarno glasilo Iskra. Spoznal je Natalijo Sedovo in se leta 1903 drugič in zadnjič poročil. Rodila sta se jima sinova Lev in Sergej Sedov.
Bilo je jasno, da se bliža Leninova smrt, to se je potem zgodilo leta 1924; dva najpomembnejša stratega revolucionarnega gibanja, Stalin in Trocki, pa sta že napela mišice, kdo bo tisti, ki bo zasedel oblast.
Dvoboj med Stalinom in Trockim
Trockijeva ideologija, poznana tudi kot trockizem, je zagovarjala potrebo po internacionalnem širjenju revolucionarnega vala tudi na druge nacionalne države po svetu. Šlo je za politično ideologijo, vejo marksizma, ki se je zavzemala za avantgardno stranko proletariata, proletarski internacionalizem in diktaturo proletariata (v nasprotju z diktaturo buržoazije, za katero marksisti trdijo, da opredeljuje kapitalizem) ter temelji na samoemancipaciji delavskega razreda in množični demokraciji.
Medtem se je Stalin bolj usmeril v socializem znotraj ene države, kar je potem pretehtalo na njegovo stran; bil je tudi tudi bolj sistematičen nasproti nekoliko bolj impulzivnemu, »umetniškemu« tekmecu. Stalin je na oblasti zelo kmalu začel izvajati čistke, eden prvih motečih dejavnikov pa je bil prav Trocki, kljub nekdanjemu zavezništvu pri rušitvi ruskega carstva in vzpostavitvi revolucionarnega gibanja v Rusiji. Trockega je izključil iz politbiroja in Komunistične partije ter ga izgnal. Januarja 1928 je Trocki pristal v Alma-Ati, današnjem Almatyju, preden so ga februarja 1929 dokončno izgnali iz Sovjetske zveze. Kot vodja Četrte internacionale je v izgnanstvu še naprej vodil trockiste in opozarjal na »degenerirano delavstvo« v Sovjetski zvezi.
Lahko seveda trdimo, da je bil Lev Trocki žrtev stalinističnih čistk, ne gre pa prezreti dejstva, da sta bila oba, tako Lenin kot Trocki, pred tem odlična terenska operativca, Trocki še nekoliko bolj zavzet, ki sta v času revolucije »čistila« svoj narod. Kljub temu je obveljal za eno svetlejših sovjetskih osebnosti med voditelji, k svoji končni podobi pa je sam prispeval tudi kot intelektualec in pisec.
