Tehnološki milijonar Bryan Johnson je nedavno pritegnil pozornost z odločitvijo, da se podvrže eksperimentalni genski terapiji na Prósperi ob obali Hondurasa, ki velja za kraj svobodnih inovacij in idej. Johnson, sicer že od prej znan po »biohacking« eksperimentih – vključno s transfuzijo krvi 17-letnega sina vase – se je tako pridružil skupini tehnoloških mogotcev, ki v želji po podaljšanju življenja hodijo po robu znanosti.
Mesto brez omejitev
Próspera, največja od treh posebnih con v Hondurasu, kjer imajo inovatorji tako rekoč proste roke, je produkt zakonodaje iz leta 2013, ki je omogočila ustanovitev avtonomnih območij z lastnimi zakoni, policijo in ekonomskimi politikami. Bitcoin je tam uradna valuta, prebivalci pa morajo ob prihodu podpisati pogodbo in plačati letno pristojbino. Med investitorji v Prósperi so mnogi tehnološki velikani, kot soPodjetje Minicircle, ki v Prósperi izvaja eksperimentalne terapije, kot primer, ponuja gensko terapijo za povečanje mišične mase s ciljanjem proteina folistatin. Terapija stane približno 25.000 evrov, njeni podporniki pa upajo na izboljšane mišic in »popolno telesno pripravljenost«. Johnson trdi, da mu je terapija povečala mišično maso za sedem odstotkov, raven folistatina pa za 160 odstotkov. Zahvaljujoč doseženim rezultatom zdaj praznuje rojstni dan vsakih 19 mesecev, pravi.
Opozorila znanosti
Medtem ko Johnson in Minicircle trdita, da gre za »varna in obetavna zdravila proti staranju«, znanstvena skupnost opozarja na slabosti in nevarnosti. Mark Kay, profesor genetike na Stanfordu, je Minicirclovo raziskavo nedavno označil za »prevaro«. Glavne slabosti vključujejo pomanjkanje strokovnega pregleda izsledkov, odsotnost kontrolne skupine v študiji ter vprašljive podatke in izjemno nizke doze folistatina. »Če bi ta terapija res delovala, bi se farmacevtska podjetja že zdavnaj vključila,« je med drugim komentiral Kay.
Še trije znanstveniki so izrazili podobne pomisleke, vključno s tveganji, kot sta mutacija celic (možna povezava z rakom) in imunski odziv, ki so menda, kot poročajo mediji, v preteklosti že povzročili smrt. Primer iz leta 1999, ko je 18-letni Jesse Gelsinger umrl po genski terapiji, ostaja opozorilo pred tovrstnimi tveganji.
Obsedenost z dolgim življenjem
Silicijeva dolina je obsedena z rešitvami za dolgo življenje. Peter Thiel jemlje človeški rastni hormon in injekcije za hujšanje, Sam Altman uživa metformin, diabetično zdravilo, za katerega nekateri verjamejo, da podaljšuje življenje. Oba vlagata milijone v podjetja, kot je Minicircle, kjer deregulacija omogoča poskuse, ki bi jih drugod preprečili zaradi strogega nadzora agencij.
Próspera tako postaja nekakšno središče eksperimentalnih medicinskih praks, vključno z laboratoriji, ki razvijajo podkožne vsadke za »človeške kiborge«, in centri za matične celice, ki niso odobrene drugod.