Trinajstega julija enajst minut čez šesto uro zvečer se je bivši (in morda že kmalu bodoči) ameriški predsednik Donald Trump vpisal na seznam politikov, tarč atentatorjev. V nasprotju z nekaterimi predhodniki, o katerih bomo pisali v naslednjih številkah Nedeljskega dnevnika, je imel veliko srečo, saj jo je odnesel skoraj brez praske. Na predvolilnem zborovanju v kraju Butler v Pensilvaniji je nanj iz daljave streljal 20-letni Thomas Matthew Crooks. Izstrelil je osem nabojev, ubil enega udeleženca shoda (gasilca in očeta dveh otrok), še dva hudo ranil, Trumpa pa zadel v zgornji del desnega ušesa, ker je ta ravno v tistem trenutku obrnil glavo. Za mišjo dlako je ubežal smrti. Krvavel je. Prijel se je za uho, v hipu pa so nanj planili agenti in ga obkolili, da bi ga zaščitili. Ko so ga skušali odvesti z odra, jih je ustavil, češ da mora najprej vzeti čevlje.
»Tako močno so me podrli, da so mi z nog zleteli čevlji,« naj bi kasneje povedal. Ko so ga okrvavljenega pospremili z odra, je Trump dvignil desno pest in pomahal množici. »Fight, fight, fight! Borba, borba, borba!« je oblikoval z ustnicami, občinstvo pa se je odzvalo s kriki navdušenja in skandiranjem: »ZDA!« Kasneje je pojasnil, da je to storil, da bi ljudi pomiril. »Mislili so, da sem mrtev. Izjemno, izjemno žalostni so bili. To se jim je videlo na obrazih. Mislili so, da je z mano konec,« je povedal. Odpeljali so ga v bolnišnico, ga pregledali, mu povili uho in ga še isti dan odpustili. Prvi krajši nagovor ljudstva je imel že nekaj ur po streljanju na letalu proti Milwaukeeju, kjer je potekala republikanska strankarska konvencija. »Želel sem govoriti še naprej, a so me ustrelili. Moral bi biti mrtev,« je z nasmeškom na obrazu spregovoril o spodletelem napadu, ki ga je opisal kot nadrealistično izkušnjo. Oseminsedemdesetletniku se je lahko smejalo tudi zato, ker je poskus atentata – tako je vsaj kazalo takrat – bolj ali manj le še zapečatil njegovo zmago na novembrskih volitvah in ga ustoličil kot nekoga, ki pretenta še smrt. »Samo Bog je bil tisti, ki je preprečil nepredstavljivo. Ne bo nas strah, ne bomo se bali. Ostali bomo trpežni v veri in kljubovalni spričo zlobe,« pa je Donald Trump zapisal v objavi na platformi Truth Social. Na shodu v Grand Rapids pa podpornikom navrgel: »Prestregel sem kroglo za demokracijo.«
Opozorila o oboroženem moškem
Na shod na odprtem v bližini Butlerja so se pripravljali več dni, Pensilvanija je namreč zelo pomembna, celo ena od ključnih za novembrske volitve, saj trenutno ni ne modra ne rdeča (ni ne tipično demokratična ne tipično republikanska, v ZDA ji rečejo swing state, nihajoča država), zato prav vsak glas šteje. Vse udeležence so pred vstopom na prizorišče pregledali in jim odvzeli prepovedane predmete. Med njimi je bilo, kakopak, tudi orožje. Obveščevalna služba CIA oziroma tajna služba je sproti nadzorovala in rutinsko pregledovala bližnje stavbe, agentom pa so pri varovanju pomagali pripadniki ameriške državne policije, štiri ekipe ostrostrelcev in lokalna policija, ki so jo zadolžili za nadzor prometa na območju. Zvezni preiskovalni urad FBI pred tem ni imel nikakršnih podatkov o morebitnih grožnjah, je pa tajna služba v tednih pred streljanjem poostrila varovanje, saj naj bi v Iranu načrtovali atentat na Trumpa, kar je iranski zunanji minister zanikal.
A čeravno je Trump pohvalil tajno službo, ki ga je zaščitila, napadalca pa pokončala s strelom med oči, se jim je ta očitno uspel izmuzniti z radarja. Strelec je bil namreč na strehi stavbe zunaj strožje varovanega prizorišča, a le kakih 150 metrov stran. Preiskava je pokazala, da je Crooks območje prvič obiskal že šest dni pred zborovanjem, tam preživel 20 minut in se prijavil na shod. Dan pred atentatom se je odpravil na strelišče, kjer je vadil s svojo polavtomatsko puško, kakršne se pogosto uporablja v strelskih pohodih v ZDA. Orožje je kupil od svojega očeta. Na jutro streljanja je kupil še meter in pol dolgo lestev ter se odpravil na prizorišče, na poti pa nabavil še 50 nabojev. V avtu je imel še eksploziv. Ker je zapustil prizorišče in je bil tako zunaj varnostnega parametra tajne službe, ga niso pregledali.
Okoli pol petih zvečer naj bi ga prvič opazil nekdo iz tajne službe in o tem prek SMS-sporočila obvestil kolege. To pomeni, da so varnostne službe za moškega na strehi vedele že uro in pol pred poskusom atentata. Kakšne tri četrt ure kasneje se je ekipi tajne službe izmuznil, kake pol ure pred napadom pa so ga znova imeli v vidnem polju. Že pred tem so prejeli več informacij, da se moški sumljivo vede. Nekaj čez šesto uro popoldne se je namestil na streho stavbe, v kateri so sicer bili agenti, a nobeden od njih na strehi. Nekaj minut pred streljanjem je več ljudi agente opozorilo na moškega, ki se s puško plazi po strehi. Pred očmi ostrostrelcev, posejanih po strehah drugih stavb, naj bi ga varovala drevesa. Tri minute pred streljanjem so ga opazili policisti, ko se je eden od njih skušal povzpeti na streho, je vanj uperil puško. Policist je padel skoraj tri metre v globino. Le pol minute zatem je začel streljati. Nastala sta panika in kaos. Dvajsetletnega Crooksa je najprej ustrelil in ranil policist, šestnajst sekund po prvem strelu pa ga je ubil ostrostrelec, piše v poročilu preiskovalnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa.
Teorije zarote
Pod drobnogledom in kritikami sta se znašla tako tajna služba kot FBI, ki naj bi na kraju streljanja prehitro počistil biološke sledi in obenem dovolil upepelitev trupla strelca že deset dni po atentatu. Direktorica tajne službe Kimberly Cheatle je na zaslišanju v kongresu prevzela odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, dan kasneje pa je odstopila z besedami: »Naša najsvetejša naloga je zaščita voditeljev naše države. 13. julija smo pri tej misiji odpovedali.« Po spletnih družbenih omrežjih so hitro začele krožiti različne teorije zarote, med drugim, da je Trumpa dal ubiti kar aktualni predsednik Joe Biden. FBI je prav tako potrdil, da je Trumpa v uho zadela krogla atentatorja in ne del razbitega teleprompterja, kot so ugibali nekateri. Trump naj bi bil ob takih ugibanjih globoko užaljen. Tiskovni predstavnik njegove kampanje je vsa taka namigovanja označil za »zarotniško sranje«. Zagotovo bo ta napad povzročil okrepljeno varovanje politikov v prihodnosti, za naslednji Trumpov shod na prostem pa so že napovedali postavitev neprebojnega stekla okoli govorniškega odra, kar je običajno ukrep, rezerviran le za aktualne voditelje ZDA.
