Tovarna Tomos je bila ustanovljena julija 1954 v Sežani, tri mesece pozneje pa so jo preselili v Koper, ki je takrat postal del jugoslovanske države. Čeprav je bil Tomos (Tovarna motorjev Sežana) ustanovljen že junija 1945 s podpisom sklepa o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani, se je državni vrh po priključitvi cone B Jugoslaviji odločil, da bodo podjetje preselili v Koper, ki je takrat postal del Jugoslavije. Politiki so sklenili, da se bo Koper razvil v protiutež Trstu.

Ker je bila tovarna še v gradnji, so naslednjih pet let vozila sestavljali v začasnih prostorih, imena tovarne pa niso spreminjali. Preden so začeli redno proizvodnjo, so licenčno pogodbo za izdelavo motorjev podpisali z avstrijskim podjetjem Steyr-Daimler-Puch. 14. junija 1959 se je Koper oziroma vse obalno območje pripravljalo na veliko slovesnost – odprtje tovarne motornih koles. Slavnostni trak je prerezal predsednik Jugoslavije Josip Broz - Tito, ki je tudi pognal tekoči trak za montažo mopedov.

Puch in Citroën

Glavna slovesnost je bila namenjena tudi prvemu, v celoti doma izdelanemu motornemu kolesu. Prvi motor, ki so ga sestavili, je bil model tomos puch SG 250. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je potekala tudi že proizvodnja lastnih serijskih modelov. Kmalu so razvili poseben tekmovalni program, ki je bil konkurenčen vrhunskim svetovnim proizvajalcem, Tomosovi tekmovalci pa so dosegali velike mednarodne uspehe. Leta 1959 so v Portorožu organizirali prve motoristične dirke, ki so jih potem ponavljali še kakšnih deset let.

Leta 1969 so po ljubljanskih ulicah krožili kamikazi, kot so imenovali dostavljalce telegramov na motorjih. Nosili so značilne rumene čelade in sloveli po divjih vožnjah, ker »ljudje, ki dobivajo telegrame, zahtevajo najkrajši čas oddaje«. / Foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

V začetku se je Tomos osredotočil izključno na izdelavo dvotaktnih motorjev, zunajkrmnih motorjev, črpalk, kosilnic, motokultivatorjev, motornih žag, smučarskih vlečnic, razmišljati pa so začeli tudi o proizvodnji majhnih avtomobilov. In res, kmalu zatem se je v Tomosu začela montaža Citroënovega avtomobila 2CV oziroma spačka, Koprčani pa so Francozom v zameno za ta vozila dostavljali nekatere sestavne dele.

Proizvodnja in podražitve

V Tomosu je bila leta 1972 v sodelovanju s kranjsko Iskro ustanovljena nova tovarna za proizvodnjo sestavnih delov in montažo Cimos, kjer pa niso izdelovali samo spačkov, ampak tudi avtomobile ami in nekateri druge citroëne. V drugi polovici 60. let je veljal spaček za najcenejši avto pri nas. Leta 1962 smo lahko v Ljubljanskem dnevniku prebrali: »Tovarna Tomos je bila prisiljena zvišati cene Citroena 2 CV (spaček) s sedanjih 845.000 dinarjev na 1.045.000 dinarjev in Ami-6 s dosedanjih 1,4 milijona na 1.550.000 dinarjev. Vzrok povišanja cene je sprememba carinske stopnje za uvoz avtomobilskih delov s 25 odstotkov na 38 odstotkov in uvedba 5-odstotnega prometnega davka. Cenam je treba prišteti davek na promet proizvodov.«

Leta 1968 so avtomobile prodajali za dinarje ali devize, razlika pa je bila v dobavnih rokih. Kupec, ki je spačka plačal s konvertibilno valuto, ga je dobil že v mesecu ali dveh, tisti, ki je kupnino poravnal z dinarji, pa je moral čakati več kot leto dni.

Tomos, ki je zaposloval v povprečju po 3000 delavcev, leta 1971 jih je bilo celo 4200, je leta 2019 objavil stečaj.