Najdražja polpeta iz rakovičjega mesa in z lističi platine, ki so jo pripravili in ob plačilu 310 dolarjev postregli v kolumbijski restavraciji, najdaljše kikirikanje japonskega petelina, ki je trajalo 23,6 sekunde, prvi klonirani pes na svetu, afganistanski hrt Snuppy, največ hkrati zavrtenih hulahup obročev, pod katere se je podpisala Avstralka Marawa Ibrahim, največji pajek z 28-centimetrskim razponom nog, več kot 10 centimetrov široka usta Američanke Samanthe Ramsdell in najbolj prometna postaja na svetu Šindžuku v Tokiu. To je le ščepec od več kot 2100 zabeleženih rekordov v Guinnessovi knjigi rekordov 2025.
Najbolje prodajana knjiga na svetu, ki izide vsako leto, letos praznuje platinasto obletnico: njeni ustvarjalci namreč že 70 let ugotavljajo dejstva ter razsojajo in spremljajo ekstremne podvige raznovrstne skupine ljudi. »Vse skupaj se je začelo pred sedmimi desetletji, ko sta si dvojčka Ross in Norris McWhirter zadala nalogo, da ustvarita referenčno knjigo, ki bi jo lahko uporabili za razreševanje sporov v britanskih pivnicah, in pri tem oglaševala znano pivo. Do danes se je Guinnessova knjiga rekordov razširila v globalno medijsko podjetje z rekordno letno prodajo knjig v približno 40 jezikih,« je pojasnila Mojca Benedičič, urednica letošnje slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov, ki je te dni izšla pri Založbi Učila International.
Malo časa za pihanje rojstnodnevnih svečk
Tudi Slovenci od nekdaj radi postavljamo rekorde, v aktualni izdaji svetovno znane knjige rekordov pa je poleg športne plezalke Janje Garnbret, ki se ponaša z največ zlatimi medaljami na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju, in kolesarja Tadeja Pogačarja, ki si lasti največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France, vključenih tudi sedem novih slovenskih rekordov. Primorka Alenka Artnik si je vpis med rekorderje prislužila z najglobljim potopom na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno plavutjo za ženske (111 metrov), nekdanji košarkar in trener Luka Trpin iz Ljubljane se je proslavil z največ košarkarskimi odboji med nogami v minuti (517) in največ košarkarskimi »pajek« odboji v minuti (89), pod najdaljšo maratonsko televizijsko pogovorno oddajo, ki je trajala 73 ur in 23 minut, pa se je podpisal Boris Tomašič.
Posebno mesto v knjigi pripada tudi najdlje živeči dvoživki na svetu, človeški ribici, ki živi do 70 let, nanjo pa so še posebej ponosni v Postojnski jami, ki velja za zibelko speleologije, saj v njej živi več kot 170 vrst jamskih živali.
Ob veselju milijonov oboževalcev po svetu ob 70. obletnici slovite knjige pa njeni ustvarjalci v teh dneh skorajda nimajo časa za pihanje rojstnodnevnih svečk. »Na tisoče prijav rekordov, ki jih še vedno sprejmemo vsako leto, nam jasno pove, kako pomemben je naziv svetovnega rekorda za opisovanje in razvrščanje neverjetnih podvigov. Dokler si bodo ljudje prizadevali doseči vse bolj zahtevne cilje, bomo prisotni s svojimi štoparicami in merilnimi trakovi ter pripravljeni, da vse te rekorde uradno podpišemo,« je misli ob današnji predstavitvi platinaste izdaje Guinnessove knjige rekordov v ljubljanski knjigarni Felix strnila Mojca Benedičič.
