To, da je Slovenija dežela neslutenih priložnosti, naravnih lepot in izjemnih posameznikov, je znano doma in v tujini, malo manj znano pa je, da je mogoče v Sloveniji opazovati tudi čisto pravi severni sij. Kot so priobčili na spletnem mestu N1, severni sij za mnoge strokovnjake in ljubiteljske opazovalce nebesnih pojavov velja za nekakšen sveti gral opazovanja neba, a za opazovanje aurore borealis, kot je ta pojav v 17. stoletju poimenoval Galilejo Galilej, ni treba odleteti daleč na sever, opaziti ga je mogoče celo v Sloveniji. Pred dnevi je namreč ples barv na zvezdnatem nebu, ki ga občasno presekajo meteoriti, na Medvedjem Brdu nad Logatcem v svoj objektiv ujel fotolovilec astronomskih pojavov Javor Kac, astrofizik Andrej Guštin pa je razložil, da smo trenutno v obdobju večje aktivnosti sonca, kar pomeni, da je na soncu več izbruhov. »Včasih je tega toliko, da je pojav viden tudi južneje od polarnih območij,« je pojasnil prizor severnega sija nad Slovenijo.

Kdo ve, morda je bila prav večja aktivnost sonca kriva za to, da je naš bivši ljubljeni predsednik spregledal prometni znak. Kot so povzeli resnicoljubni izliv Boruta Pahorja z instagrama, je nekdanji predsednik sporočil, da ga je na poti v službo ustavila policija in da je prejel plačilni nalog v višini 160 evrov. In to se je zgodilo prav na dan, ko se je prvič sam brez varnostnikov peljal v službo z izposojenim avtomobilom, dokler ne kupi novega, kot je obelodanil. »Naredil sem manj kot 3 km in že me je zaradi prekrška ustavila policija. Spregledal sem prepoved zavijanja. Medtem, ko mi je prijazen policist pisal kazen, sem se spomnil podobnega primera iz l. 1986, ko sem s staro mamino Škodo skupino sošolcev iz faksa v Ljubljani peljal na pizzo. Takrat sem zapeljal v enosmerno ulico in policist se ni mogel načuditi, kako sem to lahko storil. 'Ma jest sem iz Horice,' sem pojasnil. Bil je tako osupel, ker take oslarije še ni slišal, da se ne spomnim, če sem sploh plačal kazen,« je še izdal o svojih prometnih bravurah.

Čustvena, strastna,
konsistentna, borbena

Funkcija partnerjev in partneric politikov nima legitimne družbene moči, a njen vpliv ni zanemarljiv, je bilo ključno sporočilo uvoda v oddaji Preverjeno, kjer je bil gost ljubljeni predsednik vlade Robert Golob, ki je tokrat odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi s svojo novo prijateljico oziroma danes že uradno partnerico Tino Gaber. »Ko bo napočil čas, da o svoji zasebnosti spregovorim, bom to storil z veseljem,« je dahnil Golob v kamere Pop TV, ko se je začelo šušljati o njegovi domnevni zvezi z nekdanjo misico in lobistko. Očitno je tudi njega večja aktivnost sonca navdahnila, da je pred očmi Popovega gledalstva tokrat razodel, da danes živita skupaj z otroki iz njegovega prejšnjega zakona. Ki pa pravzaprav še traja, saj je, kot je priznal, v postopku ločitve, ki bo v kratkem končan, uradno pa je bil sprožen decembra 2021. Dejal je še, da se je iz Nove Gorice preselil v Ljubljano, potrdil pa je, da sta se s Tino Gaber spoznala prek njene sestre Urške, ki je njegova sodelavka v njegovem kabinetu. »S Tino imava nekatere teme, ki naju povezujejo. Je čustvena, strastna zagovornica pravic šibkih, pa tudi živali. Pri tem je zelo konsistentna, borbena,« je opisal svojo srčno izbranko, ki se je nedavno že udeležila posveta delovne skupine za pravice živali v kabinetu predsednika vlade, od nedavna neformalno sodeluje tudi v strateškem svetu za prehrano, saj je zaprisežena veganka in nasprotnica uživanja mesa, pred dnevi pa je v taistem kabinetu predsednika vlade opravila celo intervju s samim Golobom, v katerem sta se pogovarjala o pravicah živali, in ga razposlala po družbenem medmrežju v vsako slovensko gospodinjstvo.

Kot so še pojasnili v oddaji, je o Gabrovi kot o prvi dami sicer težko govoriti, saj je Golob uradno še poročen, pa tudi zato, ker ta naziv formalno pripada ženi predsednika države oziroma danes v aktualnem primeru možu Nataše Pirc Musar. In prav po naključju je te dni prav prvi mož oziroma prva dama v moški podobi Aleš Musar za Nedeljske novice spregovoril o svoji novi protokolarni vlogi in tudi on je kot Gabrova aktiven v korist države kot le malokdo. Kot je pojasnil, se bo kot predsedničin mož z največjim veseljem udeleževal protokolarnih sprejemov, prireditev in drugih dogodkov, ki jih bo organiziral njen urad, saj je zaželeno, da jo spremlja kot prvi mož, je oznanil med drugim in dodal, da je sad njegovega udejstvovanja že viden, saj je kot ljubiteljski poznavalec zgodovine in starin predlagal, da bi v predsedniški palači prenovili fond umetniških slik in pohištva. Tako je v predsedničini pisarni svoje mesto že dobila miza Žige Zoisa, v predsedniško palačo pa bodo umestili še druge eminentnejše primerke slovenske kulturne dediščine.

Šale le do 12. ure

Kot so nas opomnili v reviji Lady, nikakor ne smemo pozabiti na prvi april, ko vsako leto praznujemo dan norcev, neuradni praznik v številnih državah sveta, ki ga, kot so sporočili, zaznamujejo šale in potegavščine. Kot so navedli, je prvi april za dan norcev razglasil sončni kralj Ludvik XIV., saj naj bi si takrat dvorni norček privoščil šalo na njegov račun, zaradi česar naj bi bil kralj skoraj ob krono, o zabavnih prvoaprilskih potegavščinah pa so kanili povprašati nekaj slavnih slovenskih osebnosti. Ena izmed njih je Miša Molk, ki so jo opisali kar kot legendarno voditeljico in damo z dobrim smislom za humor, ki vedno ve, kdaj sta primerna čas in prostor za kakšno šalo, zato ima tudi o pregovornih prvoaprilskih potegavščinah svoje mnenje. »Dan šaljivcev bi verjetno šel že zdavnaj v pozabo, če nas ne bi na to opozarjali tako mediji kot nekateri posamezniki. Psihologi se sicer strinjajo, da je dan norčkov dobro obdržati, saj smeh sprošča, nam pljuskne primeren odmerek serotonina, da se počutimo bolje, in hormon sreče nas preveva še nekaj dni, je pa med prvoaprilskimi šalami tudi veliko neumnih, nesramnih in manipulativnih,« je prepričana Molkova.

Ta veličasten praznik pa je zapisan v gen Korošca z dalmatinsko dušo Luke Basija, saj kot so namignili, zanj že od nekdaj pomeni dan, ko je v imenu smeha dovoljeno vse. Je pa izdal še posebno skrivnost, in sicer, da na Koroškem glede zbijanja prvoaprilskih šal veljajo posebna pravila. »Ne vem, kako je drugod po Sloveniji, ampak pri nas na Koroškem velja nenapisano pravilo, da se morajo vse potegavščine za prvi april zgoditi do 12. ure oziroma do poldneva, kar je pozneje, ne velja. In to smo vsi strogo upoštevali,« je izpričal Basi.