Olof Palme je kot letnik 1927 na švedsko politično sceno stopil leta 1953, ko je postal pomočnik tedanjega socialdemokratskega premierja. Leta 1957 je postal član spodnjega doma švedskega parlamenta, bil v šestdesetih minister za transport in za izobraževanje, leta 1969 pa postal prvi človek švedskih socialdemokratov in prvikrat predsednik vlade. To je ostal do leta 1976, ko so švedski socialdemokrati prvič po 40 letih vladavine prešli v opozicijo. A leta 1982 so se vrnili na vrh in Palme je kot predsednik švedske vlade služboval do svoje smrti.
Ubit na poti iz kina
Palme je bil znan po politiki neuvrščenosti oziroma kritiki blokovske delitve sveta, ki so jo uveljavljale SZ in ZDA, obenem pa je kazal posluh za države tretjega sveta in bil prvi zahodni politik, ki je obiskal Kubo po revoluciji. Bil je politik, ki mu ni bilo težko obsoditi južnoafriškega apartheida ali primerjati ameriškega bombardiranja Hanoja z nacističnim bombardiranjem Guernice, kot še nekaterimi grozodejstvi, zaradi česar odnosi med Švedsko in ZDA trpeli, je pa Švedska v tistih časih slovela kot država blaginje, udejanjen skandinavski model socialne družbe, ki so ga kot vzorčnega citirali mnogi.
Kot taka je veljala za varno okolje, kar je demonstriral Palme sam, saj se je okoli sprehajal ali tekal brez telesnih čuvajev, in tako se je v spremstvu soproge iz kina vračal tudi zvečer 28. februarja 1986. Na glavni ulici Stockholma Sveavagen se jima je izza hrbta približal atentator in z majhne oddaljenosti Palmeja ustrelil v hrbet. Strela sta bila dva, drugi je Palmejevo soprogo zgolj oplazil in je iz dogodka izšla z lažjimi poškodbami. Ob prihodu v bolnišnico je bil Palme mrtev.
Preiskava do leta 2020
Kot je pokazala policijska preiskava, sta se Palmejeva za ogled kino predstave odločila povsem »ad hoc«, po telefonu popoldan, ko je bil Palme še v svojem uradu, soproga pa doma, v kino sta se odpravljala tudi sin in njegovo dekle, ki sta vstopnici že kupila. Policija je kasneje iskala, a ni našla prisluškovalnih naprav, ki bi navajale na to, da bi kdo s prisluškovanjem telefonom izvedel za gibanje Palmeja. Hkrati sta zakonca na poti v mesto uporabila podzemno železnico in bila opažena med ljudmi, prav tako sta pozornost zbudila v kinu. Vstopnic nista imela, bile so že skoraj razprodane, zato jima je direktor kina odstopil svoja sedeža. Po predstavi sta se ob 23.15 odpravila proti domu in hodila dobrih pet minut. Atentat se je zgodil ob 23.21, ob 23.24 je bil na kraju dogodka policijski avto, ki je v času streljanja stal nekaj sto metrov stran. Bil je petek, prič je bilo veliko, vendar niso prišli dlje od splošnega opisa in krogle, katere analiza pa ni pripeljala niti do identifikacije tipa pištole.
Preiskava je trajala do leta 2020. Nekaj dni po umoru je bil pridržan Victor Gunnarsson, desni ekstremist, a je bil izpuščen. Leta 1988 so prijeli, pa potem prav tako izpustili leta 2004 umrlega narkomana Christera Petterssona, ki po objavi rezultatov preiskave iz leta 2020 ostaja najverjetnejši atentator. Streljal naj bi na preprodajalca mamil, ki ga je zamenjal s Palmejem. Seveda je tukaj še dolga vrsta možnih atentatorjev in zarotnikov, kot Južnoafriška republika zaradi apartheida, Cia in italijanski masoni, orožarski lobi okoli podjetja Bofors, ki je leta 1987 postalo razvpito zaradi prodaje topov Indiji in podkupovanja tamkajšnjih politikov, kar naj bi Palme izvedel zjutraj na dan umora. A omenjajo se tudi čilski fašisti, švedski zavarovalničar in jugoslovanska tajna služba. Precizen in najmanj jasen atentat.
