Medtem ko si v nekaterih podjetjih že manejo roke in pričakujejo izplačilo bogate božičnice, bodo marsikje ostali praznih rok. Zato v Nedeljskem dnevniku tudi letos nismo pozabili na vse naše zveste bralce, ki bodo lahko deležni posebne vrste božičnice, ki jo podarja Lidl Slovenija. Tisti, ki našo tradicionalno akcijo že dobro poznate, že veste, da bomo tudi letos izžrebali 200 nagrajencev, ki bodo dobili darilno kartico Lidla, na kateri bo naloženih 35 evrov.
Pot do tja je sila lahka, saj nam boste morali poslati le izpolnjen kupon, in če boste sredi decembra izžrebani, boste to lepo darilo prejeli še pred božično-novoletnimi prazniki. Prvi kupon, s katerim boste lahko sodelovali, bomo objavili že v naslednji številki Nedeljskega dnevnika, nato pa bomo vsak teden objavili še en kupon, skupno torej štiri, ki jih boste lahko poslali na naš naslov. Podrobnosti akcije bomo predstavili v naslednji številki.
Božičnica je že dolgo priljubljena praksa v številnih podjetjih, čeprav se njen pomen in oblika skozi čas spreminjata. Izhaja iz zahodne Evrope in Združenih držav Amerike, kjer so delodajalci že v 19. stoletju svojim delavcem ob božiču začeli podeljevati dodatne denarne nagrade ali darila. To je bila sprva gesta dobrega namena, pogosto pa tudi zahvala za dobro opravljeno delo skozi leto. V začetku je bila božičnica neformalna, kot prostovoljno darilo ali bonus. Sčasoma je postala bolj institucionalizirana in organizirana, predvsem po industrijski revoluciji, ko se je povečalo število zaposlenih in so se delovne razmere urejale s kolektivnimi pogodbami ter zakoni.
V Sloveniji je božičnica postala bolj priljubljena v drugi polovici 20. stoletja, predvsem po drugi svetovni vojni, ko je nastalo več večjih podjetij in državnih institucij. Ob tem so se razvile tudi tradicije letnih nagrad ob koncu leta, kar je bil način, da so podjetja in organizacije nagradile svoje zaposlene za prizadevnost in produktivnost. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je božičnica v mnogih podjetjih postala redna praksa. Pomemben vpliv na to so imeli tudi kolektivne pogodbe in sindikati, ki so se zavzemali za to, da bi božičnica postala del delavskih pravic. Zakonodaja je božičnico sicer obravnavala kot prostovoljno nagrado, a je v nekaterih kolektivnih pogodbah postala tudi del dogovorov in pričakovanj, zlasti v večjih podjetjih.
Danes božičnica še vedno ostaja ena najpogostejših oblik letnih nagrad. Višina božičnice je odvisna od uspešnosti podjetja, delodajalčeve politike in dogovorov, ki so lahko določeni v pogodbah ali kolektivnih dogovorih. Višina božičnic v Sloveniji se precej spreminja glede na posamezno podjetje, gospodarski sektor in poslovno uspešnost. Povprečna bruto božičnica za leto 2023 je znašala približno 930 evrov, čeprav se lahko ta številka glede na posamezno podjetje znatno poveča ali zmanjša. Nekatera večja slovenska podjetja so izplačala tudi precej višje zneske. Na primer farmacevtska podjetja, kot je Krka, pogosto izplačajo božičnico v višini povprečne slovenske plače. Na splošno ostajajo božičnice neobvezne in se po presoji izplačujejo glede na poslovne rezultate, medtem ko sindikati že dolgo podpirajo idejo, da bi božičnica postala zakonsko obvezna za vse delodajalce.
