Corteo, najbolj čarobna izmed vseh stvaritev svetovne atrakcije Cirque du Soleil (CDS), je na evropski turneji. V njenem sklopu konec leta prihajajo tudi v slovensko prestolnico. Predstava je bila prvič uprizorjena leta 2005 in od takrat ji je uspelo očarati že več kot 10 milijonov gledalcev, obiskali so 22 držav na štirih kontinentih. V ljubljanskih Stožicah bodo s šestimi predstavami nastopali od 12. do 15. decembra. Pogovarjali smo se z umetniškim vodjo Olafom Triebelom.
CDS ni običajen cirkus. Ne le zaradi programa, ampak tudi zaradi dejavnosti, s katerimi se ukvarjate poleg njega, denimo multimedijska produkcija, glasba. Koliko je danes takšnih cirkusov? Bi lahko rekli, da so to sodobni cirkusi?
Bi, čeprav na to vprašanje ni ravno lahko odgovoriti. Danes je namreč veliko cirkusov, ki se razlikujejo med seboj in so sodobni. Mi, na primer, imamo več kot 53 umetnikov, med njimi tudi pevce, glasbenike …, tako da smo zares velika produkcija v živo.
Ko sem gledal vašo spletno stran, sem opazil, da ima blagovna znamka CDS veliko služb, izpostav, oddelkov …
Glavni sedež imamo v Montrealu, glede na dejavnosti pa imamo tudi več izpostav. Poleg Amerike tudi v Avstraliji, Španiji …
Vi ste umetniški vodja šova. Kakšno je pravzaprav to delo?
Sam sem bil 20 let cirkuški umetnik. Kasneje sem začel režirati predstave, delati koreografije. Kot umetniški vodja imam nalogo zagotoviti, da so predstave kar najboljše. Vodim in nadziram vaje, sestavljam urnike, skrbim za več kot 2000 kostumov. Koordiniram tudi ostalo delo, od dela fizioterapevtov do dela zdravnikov. Poleg tega sem še inštruktor pri vsebini točk, s katerimi nastopajo naši umetniki. Moje delo je tudi iskanje in sprejemanje novih umetnikov. Zagotoviti moram nadomestne v primerih poškodb, bolezni, dopustov. Skratka, zelo široko delo. In zelo pestro.
Ste v šovu kdaj nastopali tudi sami?
V CDS? Ne, nikoli. Zanimivo, kajne?
Že desetletja je za marsikoga sporno, da v cirkusih nastopajo živali, tudi razmere, v katerih živijo, dresura. Pri vas nastopajo?
CDS v nobeni svoji predstavi nikoli ni imel živali. So pa v živalskih vlogah nastopali igralci.
Če se malce pošalim – se je že kdaj zgodilo, da ste kje koga preprosto pozabili, glede na to, da vas je v ekipi 120? V smislu filma Sam doma, recimo.
Hahaha, zdaj ste me pa nasmejali! Odlično vprašanje! Ni samo 120 ljudi, imamo tudi 18 različnih narodnosti in 18 jezikov. Verjeli ali ne, doslej se nam še nikoli ni zgodilo, da bi koga kje pozabili ali izgubili. Res pa ni ravno lahko kontrolirati teh stvari in jih imeti pod nadzorom – 120 ljudi je navsezadnje 120 ljudi. In ne potujemo vedno enako. Včasih z avtobusi, drugič z letali … Pred vsakim odhodom, med vsakim prestopom in po vsakem prihodu je treba preveriti, ali smo vsi.
Kaj lahko poveste o gostovanju v Sloveniji?
Predstava – to vam lahko izdam že zdaj – bo drugačna. Poleg tega, da je namenjena vsem generacijam. Dogajanje je postavljeno na sredino arene, občinstvo je na obeh straneh, zaradi česar se počuti posebno. Tudi za nastopajoče je drugače. Ko si na odru, ne gledaš občinstva oziroma ga vidiš drugače, le od spredaj. Tako pa je vse okrog tebe in občinstvo vidijo tudi nastopajoči.
Če vas prav razumem, ima tudi občinstvo podoben občutek kot nastopajoči, namreč, da je del dogajanja na odru?
Točno tako. V delih nekaterih točk bodo umetniki tudi poleteli nad občinstvo in med občinstvo. Obiskovalci bodo nastopajočega lahko tudi dobesedno potisnili, da bo poletel nazaj, in podobno. Torej bo izkoriščena celotna arena. Brez zamere, a več ne bi izdal, sicer predstava ne bo presenečenje.
Veliko potujete, selite se iz enega časovnega pasu v drugega, v različna podnebja in podobno. Kako naporno je takšno življenje? Je kakšna meja, ko človek ne vzdrži več v takem delu? Kakšna je pravzaprav starostna struktura umetnikov v šovih?
Veliko je odvisno od discipline vsakega posameznika. Ta je tudi sicer nujna. Nastopajoči so stari od približno 23 do 65 let. Nekatere zvrsti so zaradi narave točk časovno bolj ozko omejene oziroma krajše. Pri nekaterih, na primer, je vrhunec pri 40 letih, spet pri drugih lahko normalno delaš do 65. leta ali še kakšno leto dlje. Če posplošim: vse je največkrat odvisno od posameznika in situacija se razlikuje od enega do drugega. Glede potovanj in nastopanj pa je tako, da smo 10 tednov na potovanjih, zatem pa dva tedna doma.
Koliko ima človek na vašem položaju zasebnega življenja? Ste kje doma v pravem pomenu besede?
Imam dom, v Montrealu. Letno potujem po svetu 10 mesecev. Večino leta torej, tako da tvoj dom postanejo tudi tvoji sodelavci. Selimo se z enega konca na drugega, potujemo iz hotela v hotel, tako da pri našem delu doma ne dojemamo več le kot hiše ali stanovanja, ampak so dom bolj ljudje, s katerimi sobivaš.
Kaj počnete v prostem času? Imate kakšen hobi?
Pri delu, kot je moje, je služba neizogibno tudi neke vrste hobi. Ob vseh potovanjih za kakšne posebne hobije pravzaprav tudi nimaš prave volje. Morda bi lahko rekel, da je glede na to, koliko sem odsoten, moj hobi počivanje in uživanje doma. Imamo pa na potovanjih tudi možnost različnih sprostitev, od bazena do savne in fitnesa ter podobno. Sem in tja si priredimo tudi kakšen piknik, denimo, in se zabavamo. Vse to je potrebno, saj potrebuješ kondicijo in tudi sprostitev od dela.
