V dvestoletni zgodovini turizma v Postojnski jami je Anja Škarabot Heric prva ženska z vozniškim dovoljenjem za vožnjo jamskega vlakca. Kot pove v pogovoru, jo je turizem vedno zanimal, zato jo je navdušil razpis za službo vodnika za polni delovni čas. »To res ni pogosto. Pritegnilo me je delo z ljudmi z vsega sveta. V Slovenijo pridejo ljudje samo zaradi Postojnske jame. Navdušilo me je tudi dinamično delo. Dan mine v trenutku,« je povedala Anja Škarabot Heric in dodala, da je to ena najbolj nestresnih služb. »Seveda, če imaš rad ljudi,« je pristavila.

Kakšen okus ima človeška ribica

Kar nekaj je gostov, ki v Slovenijo pridejo samo zaradi Postojnske jame, nekaj je tudi povratnikov. »Italijani zelo dobro poznajo Postojnsko jamo in velika večina jih je tu že bila. Tako da natančno vedo, kam pridejo. Nihče ne bo prišel v japonkah in mini krilcu, kar je sicer precej pogosto,« je povedala in dodala, da so ljudje pogosto navdušeni nad velikostjo jame. »Zdi se jim neskončna: najprej vlakec, potem hoja, pa dvorane, ki se odpirajo. In seveda akvarij. Koliko barv, koliko je kapnikov … Seveda pa je med najpogostejšimi vprašanji, ali lahko človeško ribico pojemo in kakšen okus ima.«

Seveda se turisti s tem vprašanjem pogosto šalijo, ampak kot pove sogovornica, jim pove, da gre za zaščiteno vrsto. »Dodam tudi, da je njihovo vprašanje na mestu, saj so jih pred dvesto leti prodajali v Trstu na tržnici.« Čeprav jamo obišče skoraj vsak dan, jo vsakič posebej navdušijo lepe jame in Bela dvorana. »Polno je zasigana, polna je kapnikov. Tam se res počutim kot v pravljici.«

Sogovornica vztraja, da ima sanjsko službo, glede vloge jamskega vodnika pa meni, da mora ta na prvem mestu imeti rad delo z ljudmi. »Biti mora potrpežljiv z njimi, se prilagajati. Recimo, meni je lepo potovati, ampak tu imaš pa dejansko občutek, da pride ves svet k tebi. Za tiste, ki raje cele dneve sedijo, to delo zagotovo ni.«

Vlak vozi tudi njen mož

Vožnja z vlakom po Postojnski jami je dogodivščina že sama po sebi. Nad njo niso navdušeni le otroci, ampak praktično vsak obiskovalec. Kot lahko izvemo iz pogovora, se je tudi Anja Škarabot Heric že od prihoda na delovno mesto v jamo rada pogovarjala s strojniki. Ti so ji nekajkrat tudi namignili, da bi lahko tudi sama peljala vlak. »Zakaj pa ne, sem si rekla. Mogoče mi je železnica bližje tudi zato, ker moj mož dela na železnici in cele dneve poslušam o vlakih,« je povedala v smehu in nadaljevala: »Ko sem mu omenila, da bi morda opravila izpit za vlak, me je podprl z besedami: 'Nujno, to ti bom zavidal vse življenje! Moraš opraviti izpit!' In še preden sem se sama utegnila prijaviti, je že starejši kolega voznik naznanil, da bom letos tudi jaz opravljala izpit.«

Malo iz šale, še bolj pa iz radovednosti se je začela učiti voziti vlakec. Verjela je, da ji dodatna veščina zagotovo ne bo škodila. »Šele ko opraviš izpit, dejansko razumeš ves sistem obiska. Lahko rečem, da sem šele s tem pridobljenim znanjem spoznala, kako zelo pomembni so varnostni ukrepi, na katere vodniki vseskozi opozarjamo.«

Anja Škarabot Heric je tako prva voznica jamskega vlakca v zgodovini Postojnske jame, menda tudi na svetu. »Vsi strojniki, vodniki in dežurni so mi dali roko in mi čestitali, kar mi je dalo občutek, da sem res pomembna,« je v smehu komentirala svoj novi naziv. »Ženske vozimo avto, obstajajo ženske strojevodje za vlake, pilotke in morda je zdaj čas, da se tudi v Postojnski jami začne novo obdobje, ko ženske ne bomo samo vodnice, ampak bomo tudi vozile legendarni podzemni vlak.«