Med zakoncema Harshdeepom in Nino Singh, Indijcem iz New Delhija in Slovenko iz Ljubljane, medkulturna izmenjava poteka vsak dan. Podobno sta v spoju med indijskimi in slovenskimi običaji zasnovala poroko, ki je s približno stotimi svati februarja potekala v indijski zvezni državi Goa ob zahodni obali. To je bila po poroki na Hrvaškem in civilni v Indiji zanju že tretja poroka, ki pa je bila glede na indijske poročne obrede v bistvu majhno praznovanje. »Indijske poroke so zelo množične in po navadi trajajo ves teden, vsak dan je posvečen nekemu ritualu. Pri naju je vse skupaj potekalo dva dni, tako da sva dogajanje zgostila,« pripoveduje Nina Singh. Pri čemer se količina na indijski poroki pozna tudi pri oblekah. »Običajno je, da imajo več poročnih oblek. Midva sva imela štiri, med temi rumen sari za haldi in še eno obleko za ritual mehendi,« pojasni Slovenka, za katero je spremljanje porok postalo tudi njen poklic, saj z možem ustvarjata poročne filme.
Za indijsko poročno obredje sogovornika pravita, da je najzabavnejši del ceremonija, imenovana haldi. »Ženina in nevesto svatje premažejo z rumeno pasto iz kurkume. To je zelo zabaven običaj, ki ima duhovne korenine, in sicer gre za očiščenje telesa in duha pred vstopom v zakon. Vendar gre z novo generacijo pri tem predvsem za zabavo in ne za duhovni vidik. Vsi svatje te mažejo s pasto in obmetavajo s cvetjem, meni so celo raztrgali majico,« o igrivem ritualu pripoveduje Harshdeep Singh. Mehendi pa je še eden od indijskih poročnih običajev, med katerim za srečo nevestine dlani in stopala poslikajo s kano. »Poslikave so mi naredili že dan pred poroko, ker je to trajalo štiri ure, preostalim ženskam pa so poslikave naredili na praznovanju,« pravi Slovenka.
Ukradeni čevlji in šranga
Medtem ko v Sloveniji med poročnimi rituali poznamo krajo neveste, v Indiji ukradejo nevestine čevlje. »Nevesta in ženin ter svatje se morajo pred obredom v templju sezuti in navada je, da nevestine sestre – v Indiji pravijo sestra vsem krvnim sorodnicam, ne samo sorojenkam – ukradejo nevestine čevlje, ki jih mora ženin nato odkupiti,« pojasnjuje Slovenka. Doda še, da sta pri vzporednicah med slovenskimi in indijskimi običaji na svoji poroki naredila neke vrste hibrid in tako ženine »sestre« v zameno za ukradene čevlje niso zahtevale denarja, temveč so za ženina pripravile nekaj slovensko obarvanih nalog. Indijski in slovenski svatje so doživeli svojevrstno različico šrange, ko se je Harshdeep pred njimi izkazal z različnimi spretnostmi. Sredi indijske Goe je moral vriskati, previti lutko dojenčka in olupiti krompir. Da je bil krompir ena od poročnik tematik, Indijca niti ni presenetilo, glede na to, da med bivanjem v Sloveniji spremlja, kako imajo ljudje pri nas radi krompir, ki je del skoraj vsakega družinskega kosila. Krompir na mizi, nošenje copat in ljubezen do vrtnarjenja tudi v mestih pa so tri izmed slovenskih značilnosti, ki so za Harshdeepa Singha tukajšnje posebnosti. Medtem ko njuna slovensko-indijska poroka kaže, kako je tradicija (lahko) živa in gnetljiva snov.
Hupanje je del komunikacije
Slovensko-indijski par sicer živi med Slovenijo in Indijo, oba pa si želita, da bi vsako leto zimo preživela v Indiji. »Ljudje v Indiji so drugačni, imajo topel pristop do vsega. Takoj te vzamejo za svojega in vedno je kdo, ki bi ti pomagal,« opisuje Nina Singh. Dodaja še, kako jo je moževa družina že ob prvem obisku takoj sprejela. »Ko so se na poroki srečali z mojimi sorodniki, je bil zaradi izjemnega gostoljubja takoj občutek, kot da se je med seboj srečala družina. V Sloveniji smo bolj zadržani,« še pravi sogovornica. Glede življenja v Indiji Slovenka še pravi, da so ji ljubi predeli zunaj New Delhija, predvsem Goa.
Indijska večmilijonska prestolnica je kaotična, a se nanjo navadiš, pravi Nina Singh. »V New Delhiju je toliko impulzov – barv, zvokov, vonjev … Veliko se dogaja okoli tebe in zelo redko se zgodi, da bi se po ulici sprehajal sam. Na začetku, ko kaj iščeš, se je med vsemi napisi na stavbi težko znajti, a spoznaš sistem in se na to navadiš.«
Zelo dinamičen utrip v velemestu ima tudi promet. »Ko prideš prvič v New Delhi, je vse skupaj izjemno divje. A sedaj, ko sem spoznala mesto in promet v njem, voznikom zaupam: čeprav gledajo naprej, se dobro zavedajo, kaj se dogaja okoli njih, pa tudi trobljenje ima svoj smisel, saj je to pomemben del komunikacije na cesti,« še pripoveduje Slovenka.
Vse prispe na dom
Ena od značilnosti sodobnega New Delhija je, da lahko vse naročiš na dom. »Vse, kar potrebuješ, lahko naročiš prek aplikacije, plačaš in tako imaš lahko vse že čez deset minut pred vrati. Naj bodo to čisto vsakdanje stvari kot tudi to, da za pomerjanje oblek krojač prav tako pride na dom, enako velja za zdravstvenega delavca.« Vsa plačila večinoma, tudi na tržnici, potekajo digitalno.
Sicer je New Delhi le en obraz Indije. Slovenki je poleg že omenjene Goe, kjer so poleg bolj zabavljaškega in turističnega predela predvsem prekrasne plaže in preostala narava, posebej blizu še zvezna država Kerala na jugu. »Tam je, kot da bi se čas ustavil. V Kerali sva prek Airbnbja bivala pri tradicionalni družini. Navdušilo me je, da so pod sveto rastlino pred hišo vsak dan prižgali svečko. V Indiji niso svete le krave, temveč tudi vse druge stvari v življenju. Na splošno živijo skozi perspektivo svetega,« še pravi Slovenka, ki ji je Indija zaradi marsičesa zlezla pod kožo.
