Amsterdam je mogoče opisati z več prepoznavnimi značilnostmi. Prva je seveda, da gre za prestolnico koles, kjer se preostali promet prilagaja kolesarjem. Prav tako je to tudi eno tistih evropskih mest, ki se vedno znova znajde na lestvicah z najlepšimi glavnimi železniškimi postajami, saj jo krasi impresivna stavba iz 19. stoletja, zgrajena na 8687 lesenih pilotih, kamor se vsak dan zgrinjajo trume potnikov. Prav tako je Amsterdam mesto neštetih kanalov, muzejev in s še eno posebnostjo – zavetiščem za mačke v bivalnem čolnu.

Je pa Amsterdam tudi eno najbolj turistično obremenjenih mest v Evropi. Nizozemsko prestolnico z nekaj manj kot milijon prebivalci obišče do 20 milijonov turistov na leto, kar se pozna lokalnemu življenju. Tjaša Geč Senčur, ki se je z možem Janom v nizozemsko prestolnico zaradi službe preselila pred dobrima dvema letoma in pol, pravi, da razen takrat, ko imata obiske, v turistične predele ne hodita. »V zadnjih letih je šla turistifikacija v mestnem središču čez meje dobrega okusa. Ne glede na uro se je v središču mesta zaradi gneče nemogoče premikati, zato se ga, kolikor se le da, izogibam. Za lokalno prebivalstvo je zlasti neprijetna vožnja s kolesom skozi turistično obremenjene predele, saj so turisti nemalokrat zelo nepazljivi in zaidejo na kolesarske steze ali pa kolesarijo v večjih skupinah, kar blokira tempo običajnega kolesarskega prometa,« pravi Slovenka.

Med turističnimi hiti v Amsterdamu je kar nekaj točk, kjer so ljudje pripravljeni čakati v vrstah. »Kar je simptom današnjega življenja, ki ga živimo na družbenih omrežjih. Turisti ure stojijo v vrsti, da lahko objavijo fotografijo z znanim ocvrtim krompirčkom,« pravi Tjaša Geč Senčur. Med lokali, kamor se na amsterdamski ocvrti krompirček zgrinjajo tiktokovski navdušenci, je okrepčevalnica Heertje Friet. V vrsti čakajo tudi za čokoladne piškote s kremo iz slaščičarne Van Stapele, turistični fenomen pa je prav tako jabolčna pita iz Winkel 43, kjer pred lokalom med turistično sezono stoji celo tabla, ki označuje, do kod se je še dovoljeno postaviti v vrsto. Kot pripoveduje Tjaša Geč Senčur, se turisti zgrinjajo tudi okoli muzejev, ki jih je v Amsterdamu precej, med najbolj popularnimi je hiša Ane Frank.

Za zajezitev turizma v Amsterdamu v zadnjih letih sprejemajo več ukrepov, med njimi je omejitev, kar poznajo tudi v nekaterih drugih mestih, oddajanja stanovanj prek platforme Airbnb na največ 30 dni na leto. »Prav tako so zvišali turistično pristojbino, lani pa dodatno uvedli visok davek za stanovanja, kjer lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča. V načrtu je tudi selitev Rdeče četrti iz središča mesta, kar bi nekoliko razbremenilo center in izboljšalo kakovost življenja domačinov v tistem delu,« je Slovenka še strnila turistično realnost Amsterdama, mesta, ki pa ima še mnoge druge, kot pravi, zelo prijetne plati.

Onkraj turističnega vrveža domačini namreč poznajo in živijo zelo drugačen Amsterdam. Umirjen, arhitekturno pisan in večkulturen, s kozmopolitskim značajem. Mesto, ki je s svojim vzdušjem in prijaznimi ljudmi slovenski par prepričalo, da sta ga izbrala za svoj novi dom. Pravnica Tjaša Geč Senčur je vsakdan v nizozemski prestolnici spoznala že pred leti med podiplomskim študijem, za selitev pa sta se s partnerjem odločila, ko je dobila ponudbo za službo na področju evropskega konkurenčnega prava. K odločitvi je poleg vzdušja v mestu prispevalo tudi, da sta si z možem v mestu že zgradila prijateljstva. »Socialno bazo,« kot pravi Slovenka.

Družinski čas ob šestih popoldne

Ena od značilnosti lokalnega življenja v Amsterdamu je, da se dan začne kakšno uro ali dve pozneje kot v Sloveniji. Javni prostori oživijo okoli 9. ure in pred tem je težko spiti kavo v lokalu, ker jih večina še ni odprtih, pripoveduje sogovornica, ki službo začenja med pol deseto in deseto dopoldne. Prav tako ni v navadi, da bi čez dan v času kosila jedli večji topel obrok. Gre bolj za malico, ki jo sestavljajo sendvič, solata ali juha in mlečni izdelki. »Ravno s slednjimi so Nizozemci kulturno močno povezani, zlasti z mlekom in sirom. Mleko pogosto pijejo pri obrokih, kar je zakoreninjeno že stoletja, prav mlečni izdelki pa naj bi botrovali njihovi višini, saj so med višjimi narodi na svetu,« pripoveduje Tjaša Geč Senčur. Topel obrok praviloma sledi za večerjo, med 18. in 19. uro, ko je družinski čas. »V kolektivni zavesti je, da so ljudje takrat nedosegljivi, ker gre za družinski čas, ki je na družbeni lestvici vrednot precej visoko.«

Ko pripoveduje o življenju na Nizozemskem, poudari, da je tempo vsakdana takšen, da je bolj malo prostora za spontanost. Druženja je treba načrtovati vsaj en teden vnaprej, pa naj gre za obisk pri prijateljih, večerjo v restavraciji ali obisk kina. Sicer pa je kultura na Nizozemskem precej neformalna in ljudi odlikuje neposrednost. »V službi se hierarhija praktično ne občuti, komuniciranje z nadrejenimi je povsem neformalno, prav tako se neformalnost pozna tudi pri poslovnih pravilih oblačenja.« Ena od nizozemskih posebnosti je tudi, »da se radi držijo reka čisti računi, dobri prijatelji. Ni v navadi, da se bi se častili. Tudi če gredo s prijatelji le na kavo, si po aplikaciji za plačevanje vračajo tudi po nekaj evrov. Vse si delijo. Tudi če te nekdo povabi domov na večerjo, ni prav nič nenavadno, da se stroški špecerije razdelijo.«

Kultura kolesarjenja

Ena od stvari, ki je Tjašo Geč Senčur prepričala o življenju v Amsterdamu, pa je kultura kolesarjenja, ki je v nizozemski prestolnici v prometu na prvem mestu. »Tu večina ljudi nima avta, kolo pa uporabljajo v vsakem vremenu. V zadnjem času so se razširili mini avtomobili, ki imajo le sprednja sedeža in se je z njimi dovoljeno peljati tudi po kolesarski stezi. Sicer pa na kolesu prevažajo najrazličnejše stvari. Od špecerije za vso družino do rož in slik, ko se selijo. Tudi razdalje v mestu se merijo s kolesom,« še pove Slovenka. Za potovanja zunaj mesta uporabljajo vlake, kar je del trajnostne ozaveščenosti. »Imam kar nekaj sodelavcev, ki striktno ne letijo in se odločijo tudi za 16-urno vožnjo z vlakom do Benetk. Teh načel za uporabo trajnostnega prometa se držijo tudi v našem podjetju, zato se večina službenih poti in izletov načrtuje z vlakom. Kar se da poskušajo zmanjšati vpliv na okolje, trajnostni način življenja je visoko na družbeni lestvici vrednot. Me je pa presenetilo, da razen stekla in papirja odpadkov ne ločujejo. Gospodinjstvom v Amsterdamu ni treba več ločevati plastike, ker se to v poskusnem obdobju, ki so ga imeli v preteklosti, ni obneslo. Ljudje so tako slabo ločevali, da so mestne oblasti to nalogo preprosto prenesle na naprave za ločevanje, ki opravijo boljše delo.«

Življenjski stroški so se v zadnjih letih tudi v Amsterdamu občutno zvišali. »Nepremičninski trg je neizprosen in podražili so se tudi hrana in storitve, čeprav so v primerjavi s Slovenijo, kot presenečeno ugotavljajo najini obiski, cene za hrano tudi nižje kot v Sloveniji. Nizozemska je precej samooskrbna,« še pojasnjuje Tjaša Geč Senčur.

Za kavo v Amsterdamu je treba odšteti okoli 4,5 evra, v turističnih predelih pa za veliko pivo 9 in za malo 5 evrov.