Na Švedskem, kjer so ljudje sicer zelo zadržani in težko koga spontano spoznaš ter zato prijateljskih stikov ni ravno lahko navezovati, po drugi strani med ljudmi na ravni govora vlada zelo sproščena kultura. Švedi namreč ne poznajo vikanja, vse tikajo, tudi kralja. Tako tudi nimajo formalnih obrazcev komuniciranja, kar pomeni, da tudi uradno elektronsko sporočilo vedno začneš s »hej«, pripoveduje Anteja Ubović, ki na severu Evrope z družino živi že osem let.

Za selitev sta se z možem pilotom odločila, ko je naša edina letalska prevoznica Adria Airways tonila. Skočila sta s potapljajoče se ladje in se preselila na Švedsko, kjer je mož dobil službo. Pred Antejo Ubović, ki je v Ljubljani delala kot pravnica v izvršiteljski pisarni, pa je bil v novi deželi velik zalogaj – najprej učenje švedskega jezika do te stopnje, da se je lahko vpisala na univerzo, saj je morala v novem okolju usvojiti tamkajšnji pravni sistem.

»Ob selitvi sem iskala službo, kar je bilo brez znanja švedščine in s poznavanjem slovenskega prava težko,« pojasnjuje Anteja Ubović, ki sedaj dela magisterij iz prava na univerzi v Stockholmu. Ob tem pripoveduje o še eni švedski realnosti, in sicer da na Švedskem nikoli nisi prestar za študij ter so študenti tako stari od 21 in vse do 60 let. »Moja učiteljica švedščine mi je povedala, da se je šele pri štiridesetih odločila, kaj bo počela v življenju, kar je bila zame spodbuda, da sem šla znova študirat.«

Prav tako je na Švedskem navada, da se nekoliko kasneje vpisujejo na fakulteto. Po srednji šoli si namreč mnogi mladi pred nadaljevanjem izobraževanja vzamejo še kakšno leto za potovanje.

Blage osnovne šole in zahtevne fakultete

V pogovoru pripoveduje tudi o izobraževalnem sistemu v osnovni šoli, ki ga spoznava prek svojih otrok – dva sta v vrtcu in dva v osnovni šoli. Do četrtega razreda na Švedskem ne poznajo domačih nalog, prav tako ne boste slišali, da bi otroci pisali kontrolno nalogo prvi dan po počitnicah.

»V osnovni šoli so precej blagi, medtem ko izpiti na fakulteti potekajo tudi po pet ur in profesorji na njih zahtevajo ogromno znanja. Vsak izpit je videti skoraj tako, kot da bi opravljal pravosodni izpit,« skrajnosti opiše sogovornica. K temu še doda, da je ob vpisu na fakulteto konkurenca zelo močna, zato se zelo veliko ljudi ne uspe vpisati na želen študij. Sama je bila denimo med 330 tistih, ki so bili sprejeti na študij, izbrana izmed 4283 prijavljenih. Na univerzah ni šolnin in prav tako ne izrednega študija, študentsko štipendijo pa dobiš ne glede na starost.

Ko Anteja Ubović opisuje vrtčevske in šolske izkušnje na Švedskem, izpostavi, da otroci veliko časa preživljajo na prostem. Ob tem spomni na severni moto, da ni slabega vremena, le slaba obleka. Zato je oprema za sneg in dež nujen del vsakdana tako otrok kot odraslih.

Redni del šolskega in vrtčevskega življenja so tudi digitalne tehnologije. »Že od vrtca naprej uporabljajo tablične računalnike, kjer imajo naložene različne aplikacije. Ena takšnih je Kahoot, ki bi jo priporočala vsem družinam. V njej je mogoče reševati že vnaprej sestavljene kvize. Kviz lahko sestavi tudi učitelj ali doma družinski član, nato pa ga lahko vsak igra na svoji napravi.«

Digitalno tehnologijo v šolah večinoma uporabljajo za izobraževalne namene. Na tabličnih računalnikih imajo različne module za matematične, geografske in jezikovne naloge. V vrtcih na tabličnih računalnikih otroci tudi poslušajo glasbo. »Na Švedskem je zelo popularen Melodifestivalen, ki traja nekaj tednov, zmagovalec pa gre na Evrovizijo. Švedi to navdušeno gledajo in tako tudi otrokom predvajajo tekmovalne pesmi.«

Spletne dražbe nepremičnin

Še ena švedska posebnost je, da nepremičnine kupujejo na spletnih dražbah. Tako sta njihovo prvo domovanje na podeželju, 40 kilometrov od Uppsale, kupila tudi Anteja Ubović in njen mož. »Vse nepremičnine prodajajo preko nepremičninskih posrednikov. Hišo si zainteresirani lahko ogledajo samo na določen dan. Lastnika med ogledi ni doma, hišo pa potencialnim kupcem razkaže agent, ki lastniku pred tem tudi svetuje, kako naj nepremičnino pripravi za oglede. Ne le da mora biti pospravljena in 'tipi topi' počiščena, temveč je tudi priporočljivo, da čim več osebnih stvari umakne. Zato, da si lahko morebiten kupec v mislih naslika, kako bi sam živel v njej. Nekaj dni po ogledu nato nastopi dražba, pri čemer se lastnik lahko tudi odloči, da je ne izvede in sprejme kupnino, ki jo zainteresirani kupec morda predlaga že prej,« nenavaden postopek pojasni Slovenka.

So pa cene nepremičnin v zadnjih letih šle v nebo tudi na Švedskem, kar še posebej velja za velika mesta, Stockholm, Uppsalo in druga. »Na podeželju še lahko kupiš nepremičnino za normalno ceno, a če bi cene primerjala s tistimi pred osmimi leti, so bile tedaj vseeno veliko nižje. Čeprav so se v zadnjem letu vendarle nekoliko znižale. Krona v primerjavi z evrom izgublja vrednost, hkrati so šle obresti kreditov v višave.« Za nekaj orientacije: v Uppsali je 100 kvadratnih metrov nepremičnine mogoče kupiti za okoli 400.000 evrov.

Zdravnik po telefonu

Še na nekaj se je Slovenka na Švedskem precej časa navajala: na način stika z zdravnikom. »Večino svetovanj ob bolezni opravijo po telefonu. Višji medicinski sestri opišeš simptome, nakar ti svetuje, kako ravnati, in presodi, ali potrebuješ zdravniško obravnavo, ter te v tem primeru napoti k zdravniku.«

V takšnem sistemu se navadiš, še razlaga Anteja Ubović, da prehlade in druga sezonska virusna obolenja preboliš v domačem okolju, brez klicanja zdravnika ali obiska pri njem. So pa, kot še pripoveduje, zadnja leta priljubljene aplikacije, kjer te zdravnik pregleda preko videopogovora in se na podlagi tega odloči, kakšna obravnava je potrebna.

Obiski zdravnika so plačljivi, kar velja tudi za digitalni »obisk«. Oba staneta 18 evrov, a če znotraj enega leta dosežeš znesek 125 evrov, so vsi nadaljnji obiski v tem istem letu zastonj. Prav tako so plačljiva zdravila, za katera velja podoben sistem: če posameznik preseže vsoto 250 evrov, so nadaljnja zdravila zastonj.

Kultura vožnje in javnega prometa

Švedska značilnost je tudi umirjena vožnja avtomobilov, poleg tega javni promet odlično deluje. V aplikaciji lahko v živo spremljajo, kje je želeni avtobus, in tako lahko potniki natančno vidijo, kdaj bo prispel na njihovo postajo. »Javni prevoz uporabljajo vsi, od dijakov do direktorjev, kar je povezano z močno ekološko ozaveščenostjo. Tako je bilo tam še pred pojavom okoljske aktivistke Grete Thunberg. Otroke denimo že v vrtcu učijo pobiranja smeti in ji za to nagrajujejo z medaljami.«

Razširjeno je tudi kupovanje stvari iz druge roke. Tovrstne trgovine obstajajo v vseh oblikah. V večjih nakupovalnih središčih, v centrih in na obrobjih mest, tudi v vsakem manjšem mestu je vsaj ena. V njih nakupujejo vse, od knjig do oblačil in pohištva. Poleg tega prodaja iz druge roke poteka tudi na facebooku, še pove Anteja Ubović. Vse to je izraz visoke stopnje ekološke ozaveščenosti v tej deželi.