Pravočasna diagnoza s preventivnimi pregledi je odločilna za zgodnejše prepoznavanje ter s tem obvladovanje in reševanje z boleznijo povezanih simptomov. Poleg tega pomaga ali bolnika reši iz negotovosti. To je eden izmed glavnih namenov pomoči deskljanskega Društva obolelih zaradi azbesta OZA, ki deluje v korist obolelih zaradi izpostavljenosti azbestu iz vse Slovenije. O azbestu, njegovih nevarnostih in društvu OZA je spregovoril njegov predsednik Hasib Brdar.  

Društvo obolelih zaradi azbesta OZA deluje že skoraj tri desetletja. Zakaj ima danes to lokalno in prostovoljno društvo tako pomembno vlogo v slovenskem prostoru?

Društvo je bilo na pobudo skupine zainteresiranih zaposlenih in s podporo podjetja Salonit Anhovo, danes Alpacem, ustanovljeno februarja 1996, ko je aktivno spremljalo in sodelovalo v procesih, povezanih z ukinitvijo uporabe azbesta v Sloveniji. V sodelovanju s takratnimi predstavniki Salonita Anhovo in primorskimi poslanci državnega zbora je veliko napora usmerilo v sprejetje azbestnega zakona za ureditev socialnega statusa zaposlenih v vseh slovenskih podjetjih, ki so pri svojem delu uporabljala azbest. Društvo OZA deluje na prostovoljni bazi. Že pred leti je pridobilo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva.

Društva bolnikov različnih bolezni v Sloveniji imajo izredno pomembno vlogo, saj povezujejo posameznike s strokovnjaki in institucijami. Tudi društvu OZA je skupaj s Kliniko Golnik uspelo vzpostaviti sistemski mehanizem zdravstvene obravnave oseb, izpostavljenim azbestu.

Društvo OZA sem prevzel leta 2017, ko me je del izvršnega odbora podprl, saj mi je zaupal, da ga bom skupaj s člani peljal v smeri aktivne pomoči obolelim. In prav aktivno pomoč obolelim bi rad izpostavil kot ključen uspeh v tem poldrugem mandatu trenutnega odbora. Od leta 2021 na našo pobudo namreč potekajo preventivni pregledi na Kliniki Golnik z namenom zgodnjega odkrivanja raka in mezotelioma. Ljudem iz vse Slovenije, ki se obrnejo na naše društvo, pomagamo pri organizaciji preventivnih pregledov, jim nudimo podporo ter skupaj s stroko iščemo nove možnosti, kot je psihološka in tudi paliativna oskrba. In prav paliativna oskrba, ki je v naših krajih prej ni bilo, je tudi ena izmed pomembnih dosežkov društva. Smo »vez« med azbestno ambulanto na Kliniki Golnik in ljudmi, ki potrebujejo pomoč, da so sistemsko obravnavani. Naša prizadevanja so tudi v rednih prostovoljnih prevozih obolelih na preglede na Kliniko Golnik in v Trbovlje na CT. Povem lahko, da je bilo v štirih letih pregledanih kar okoli 300 ljudi iz vse Slovenije, med katerimi je bilo odkritih nekaj čez 30 rakov in mezoteliomov, kar pomeni, da jim je bila omogočena podpora, obravnava in pravočasno zdravljenje. Brez pomoči podjetja Salonit Anhovo, današnjega Alpacema Cement, nam to ne bi uspelo.

Kako je prišlo do sodelovanja društva OZA s Kliniko Golnik?

Klinika Golnik je specializirana bolnišnica za pljučne bolezni in posveča ljudem, izpostavljenim azbestu, poglobljeno pozornost. Tistim, ki imajo bolezenske spremembe zaradi azbesta, nudijo najsodobnejšo diagnostiko in zdravljenje ter celotno multidisciplinarno obravnavo. Leta 2020 je naše društvo s Kliniko Golnik razvilo idejo, da bi lahko društvo spodbujalo cepljenje proti pnevmokoku, saj so te bakterijske okužbe lahko še posebej nevarne za pljučne bolnike. Takrat, ko je bilo to cepljenje še plačljivo, se je cepilo kar 150 ljudi proti tem okužbam. Je pa bila ena izmed prvih Salonitovih večjih podpor društvu v sodelovanju z občino že leta 2018 nabava sedmih defibrilatorjev, postavljenih po vsej občini Kanal ob Soči. Akcija je bila poimenovana »Namesto spomenika – rešujemo življenja«.

Se strinjate, da velja sodelovanje društva s kliniko izpostaviti kot primer dobre prakse?

Res je. Klinika Golnik je naše vzajemno sodelovanje že predstavila za zgled drugim društvom bolnikom, ki pa vsak po svojih močeh in prilagojeno svojemu področju, vzpostavi s stroko najustreznejšo obliko sodelovanja.

Kljub temu, da izhaja vaše društvo iz Deskel, pa se nanj obračajo oboleli iz celotne Slovenije. Kako je prišlo do tega?

Slovenska javnost vseskozi pozablja, da v Sloveniji oboleli zaradi azbesta ne prihajajo samo iz lokalnega okolja bivše tovarne azbestcementnih izdelkov, temveč iz celotne Slovenije, kjer so bili v preteklosti izpostavljeni azbestu. Azbest je bil namreč prisoten v različni industriji in ne le v tovarni v Anhovem, kjer so ga uporabljali kot surovino za proizvodnjo plošč in cevi. Ljudje po Sloveniji so prišli v stik z azbestom v ladjedelnici, avtomobilski industriji, železarnah, opekarnah, termoelektrarnah, v tovarni tirnih vozil, motorjev, toplovodnih kotlov, tesnilnih materialov, v železniškem prometu, mehaničnih delavnicah in drugje. Ko je vlada leta 1996 sprejela Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, se je ta nanašal na vsa podjetja v Sloveniji. Kot posledica sprejetega zakona so bile v naslednjem letu izpeljane številne tehnološke upokojitve, velikopodjetjem tudi ni uspelo obstati. Časi niso bili bleščeči ne za delavce, ne za gospodarstvenike. To so dejstva, ki jih ne moremo izbrisati. Zato pa je poslanstvo našega društva, da pomagamo vsem iz Slovenije, ki so del te preteklosti.

Koliko ljudi je bilo v času od prenehanja uporabe azbesta v Sloveniji obravnavanih na komisiji za odpravo posledic azbesta?

V skoraj 30-ih letih je bilo v Sloveniji obravnavanih 2.980 ljudi zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu; 30 odstotkov teh nima verificirane poklicne bolezni.

Ali vaša pomoč posega tudi na področje postopanja do odškodnin obolelim?

Vsakogar, ki se obrne na nas, seznanimo, da je od leta 2000 obvezno izplačilo 40 odstotkov odškodnine s strani delodajalca, 60 odstotkov pa zagotavlja država. Če podjetje ne posluje več, odškodnino zagotavlja v celoti država. Z letom 2009, ko se je ta zakon ponovno dopolnil z novelo, pa lahko uveljavljajo benifikacijo in odškodnino za mezoteliom ne le poklicni oboleli iz podjetij iz Slovenije, temveč tudi krajani občine Kanal ob Soči.

Vaše društvo je prepoznano tudi po organizaciji predavanj in izobraževanj. Načrtovano pa je tudi izobraževanje oseb za pomoč pri paliativi.

V društvu namenjamo veliko pozornost organizaciji različnih lokalnih srečanj članov društva kot tudi izobraževalnih dogodkov, na katere povabimo stroko tako z ministrstva za zdravje kot specialiste iz Klinike Golnik in drugih bolnišnic ter lokalne družinske zdravnike. Na predavanju v začetku letošnjega leta so specialisti z Golnika predstavili delovanje azbestne ambulante in možnosti zdravljenja azbestnih bolezni z imunoterapijo. Na tovrstnih srečanjih stroka predstavi tudi razne raziskave, kot so na primer raziskave biomarkerjev za zgodnje odkrivanje mezoteioma.

Kdo se lahko včlani v društvo OZA?

Po sedmih letih delovanja trenutnega izvršnega odbora društva je članstvo močno naraslo. S približno 200 članov, večinoma iz Goriške regije, je članstvo v društvu naraslo na 620 članov iz celotne Slovenije. Naše poslanstvo je v pomoči vsem obolelim zaradi azbesta; torej tistim s plevralnimi plaki, azbestozo, rakom pljuč in mezoteliomom iz celotne Slovenije. Zato ob tej priliki odpiramo naša vrata tudi novim članom.