V najdaljšo slovensko in do razpada nekdanje države najdaljšo jugoslovansko reko so v Radečah tradicionalno potopili posebno kletko s 300 steklenicami penine iz vinske kleti Mastnak & Frelih, ki so po zorenju namenjene izključno za protokolarna darila. Prvi potop steklenic penine je pred dvanajstimi leti izvedel priznani enolog Zdravko Mastnak iz Vinske kleti Mastnak, ki je lani zamenjala lastnika. Kupil jo je znani posavski podjetnik iz Šentruperta Franci Frelih, tako da zdaj posluje pod imenom Vinska klet Mastnak & Frelih. Tradicija potopa penin pa ostaja. In letos so se na obrežju Save v Radečah pobudniki tega dogodka in številni gostje zbrali že dvanajstič. »Letos smo okušali penino letnik 2022, potopili pa smo penino letnik 2023, ki je poprej nekaj mesecev zorela v naši kleti, zdaj pa bo pol leta zorela v Savi, obdana z elegantnimi mehurčki,« je povedal enolog Mastnak. Kot pravi, so se klimatske razmere v zadnjih letih v Posavju močno spremenile in je bilo potrebnega veliko napora, da so dosegli šampanjske parametre, to je nizko vsebnost alkohola in lepo kislino.

Slavnostna govornica na potopu je bila Dubravka Kalin, domačinka in generalna direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, tudi sama velika ljubiteljica penin. »Imela sem srečo, da sem jih na potovanjih po svetu pokusila veliko,« je dejala Kalinova in izpostavila, da se s pridelavo penin v Posavju ukvarja več kot 30 vinarjev in da si ta regija nedvomno zasluži vzdevek slovenska Šampanja. »Vinarji so že v preteklosti znali dobro izkoristiti mikroklimatske razmere, ki jih ustvarjajo večje reke, hkrati pa so bile te pomembne transportne poti za vino, o čemer pričajo številni zapisi. Imajo pa takšni projekti dvojno vrednost. Dejstvo je, da ima staranje vina v reki, gledano z vinarskega vidika, svoje prednosti. Reka namreč zagotavlja konstantno temperaturo, konstanten pritisk, nizko izpostavljenost svetlobi, in kar je najpomembnejše, rečni tokovi z neprestanim gibanjem in blagimi tresljaji ključno prispevajo k zorenju vina, blaženju taninov in krepitvi okusa. Hkrati pa gre za eno bolj trajnostnih oblik hranjenja vina, saj ni treba zagotavljati posebnih umetnih pogojev, da bi žlahtna kapljica lahko zorela. Obenem ima tovrsten način staranja vina v reki tudi močno narativno potenco, zato ima ta produkt po mojem mnenju izjemen potencial, ki ga velja v bodoče v kombinaciji z drugimi doživetji še bolje izkoristiti. Ne nazadnje so Radeče del posavske regije, ki je s številnimi znanimi kuharskimi imeni, Michelinovimi rdečimi in zelenimi zvezdicami ter Gault-Millaujevimi kapami že prepoznana kot odlična gastronomska regija,« je dejala Kalinova. In omenila misel Marlene Dietrich, ki je dejala: »Šampanjec ti da občutek, da je danes nedelja in da so boljši dnevi takoj za vogalom.«

Občutkov se je v svojem govoru dotaknil tudi enolog Mastnak, ki je dejal, da vino na svoj način ponuja različne občutke, ki jih skozi druženja na drugi strani kreiramo tisti, ki ga uživamo. »Na penini Valvasor Savus so vsi odtenki in vsa originalnost, ki jo nosi Sava, v njej pa sorti chardonnay in laški rizling z vsemi odlikami mladosti in svežine hiše penin Mastnak & Frelih,« je zbrane poučila direktorica KTRC Radeče Maja Istenič. Potopa penine so se poleg številnih Radečanov udeležili tudi župani, gospodarstveniki in direktorji podjetij iz radeške in sosednjih občin, manjkal ni niti minister za gospodarstvo, domačin Matjaž Han, ki je bil pred dvanajstimi leti eden od pobudnikov potopa.