Katja Vidmar in Albert Podrekar sta gotovo eden najdobrosrčnejših parov. Ona plesalka, ki s plesom ustvarja zgodbe, polne strasti, čustev in sporočil, s katerimi opozarja na družbeno pomembne teme, on producent in fotograf, ki poskrbi, da njune predstave zaživijo na odrih in pridejo med ljudi. V plesnem studiu Katja Dance Company v Ljubljani, ki je postal njun drugi dom, preživljata malodane vse popoldneve in konce tedna ter povezujeta ples in umetniško izražanje z dobrodelnostjo, saj ves izkupiček od predstav podarita v dobrodelne namene. Logika, ki jo danes številni težko razumejo.
»Vem, težko razumljivo,« potrdi Katja, »toda tako sva se odločila. Zakaj? Ker dobiva ogromno nazaj. Včasih so plačilo tudi nasmeh, objem in hvaležnost in tega je v naši družbi premalo. Ko vidiva, da sva komu pomagala, je to za naju nagrada, čeprav ni materialna. Vsi plesalci so prostovoljci, izkupiček od vseh predstav doniramo, denar v ta prostor pa sva vložila, da sploh lahko delava. Pred tem smo se selili iz ene telovadnice in učilnice v drugo, nato sva imela najeto dvorano – ko so jo porušili in tam zgradili blok, sva tvegala in kupila lastno dvorano. Z užitkom prideva sem.«
Po tistem, ko sta skupaj ustvarila tri predstave, Življenje je vrednota, Project X in Knjiga, ter tudi pet plesnih pravljic, se njuna zadnja predstava Zakaj jaz osredotoča na multiplo sklerozo in življenje Tadeje Polanšček, ki se bojuje s to boleznijo. Z njo zbirata sredstva za društvo Spoznajmo multiplo sklerozo, opozarjata, ozaveščata in predvsem podirata predsodke.
Učiteljica in strastna plesalka
Ples je Katjina strast od otroštva. »Verjetno mi je bil položen v zibelko,« odvrne, saj je bila njena daljna sorodnica Meta Vidmar začetnica sodobnega plesa na Slovenskem. »V Vidmarjevi vili v ljubljanski Rožni dolini je imela plesni studio in kot otrok sem jo še srečevala, ko sva z očetom obiskovala sorodnike,« pove.
Katja je sprva trenirala balet in jazz balet, nato se je pridružila plesni skupini Make up, ki se je marsikdo še spominja iz oddaj Nedeljskih 60, dekleta pa so plesala tudi na Melodijah morja in sonca. Od tam se je njena pot nadaljevala v dve smeri, ena je bila še naprej usmerjena v ples, ustanovila je tudi lastni plesni studio, druga se je nadaljevala v študiju splošnega jezikoslovja in slovenščine.
»Rada sem učiteljica,« odgovarja, »in oboje se v mojem življenju prepleta. Tako z dijaki na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani delamo plesne predstave, pripravili smo na primer predstavo o prvi medicinski sestri na Slovenskem Angeli Boškin, posneli smo film o bolnici Franja, nekateri dijaki pa celo plešejo v mojih predstavah. Veliko tega, kar ustvarim, predstavim tudi njim, ker je to zanje poučno, zato pogosto izbiram teme, ki jim bodo pomagale v nadaljnjem življenju. Predstava Življenje je vrednota govori o raku, Project X o begunstvu in ekologiji, Knjiga spodbuja branje, Zakaj jaz pa izpostavlja multiplo sklerozo. Ker vsi ne razumejo plesa, imava z Albertom tak sistem, da se obenem na odru odvijajo videoprojekcija, besedilo in ples. Tako lahko tudi tisti, ki plesa ne poznajo, na koncu rečejo, da so vse razumeli. Mene pa veseli, da dobijo dijaki vpogled v stvari ne le prek strokovnih knjig, ampak tudi prek umetnosti – tako bodo morda v odrasli dobi kdaj zavili tudi v gledališče. Pri svojem delu imam izjemno podporo šole.«
Pomembne teme
Plesne predstave, ki jih ustvarjata z Albertom Podrekarjem, so vedno obarvane z družbeno pomembnimi temami. »O določenih stvareh se premalo govori, a je o njih treba govoriti,« je trdno prepričana Katja Vidmar. Še preden sta se povezala z Albertom, je ustvarila svojo prvo predstavo Ženska, ki govori o vlogi ženske od njenega rojstva do smrti in v kateri je izpostavila nasilje nad ženskami. Že takrat je ves izkupiček od predstav namenila za varne hiše po državi. Častna pokroviteljica predstave je bila Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika RS, ki jo je spodbudila, da naredi še kakšno predstavo. Po tistem sta se povezala z Albertom Podrekarjem ter začela ustvarjati posebne plesno-gledališke in multimedijske predstave.
»Najina prva predstava je bila Življenje je vrednota. Bila sem soočena s tematiko raka, saj so mi tako oče kot obe babici in še prababica v zelo kratkem času umrli zaradi te bolezni. Želela sem si, da bi oče videl predstavo, a je žal ni. To me je zelo čustveno pretreslo, a pozneje sem ugotovila, da moram plesati naprej in s tem pomagati drugim, kajti denar od teh predstav doniramo ustanovi Mali vitez. Ta pomaga tistim, ki so v mladosti preživeli raka in zaradi tega v odraslosti čutijo posledice. To je nekakšna odrešitev žalosti tudi zame, ker skozi predstavo svojo energijo pretopim v nekaj koristnega. Izvedli smo jo že 41-krat, kar je za amatersko skupino res fenomen. Vsi plesalci so namreč dopoldne v službah, popoldne pa skupaj plešemo in ustvarjamo. Neizmerno sem jim hvaležna, da si utrgajo čas za dobrodelne stvari.«
Zakaj jaz
S predstavo Zakaj jaz želita Katja in Albert ozaveščati o bolezni, ki je v naši družbi močno razširjena, a je v resnici marsikdo ne pozna zares. V njej ima glavno vlogo Tadeja Polanšček iz Murske Sobote, ki se z multiplo sklerozo bojuje že vrsto let.
»Bila je tako pogumna, da je z nami delila svojo zgodbo, in mi smo jo posneli. Medtem ko jo Tadeja pripoveduje, s plesalko Saro Brčvak s plesom prikazujeva njeno življenje. Skozi Tadejino pripoved v predstavi spremljamo, kako so se začele težave in simptomi, kakšno je bilo njeno življenje pred boleznijo, da je bila fizioterapevtka, da še zdaj predava bodočim fizioterapevtom, kako se bori z boleznijo, kaj vse ji je vzela in kaj vse dala. Spoznamo, kako je povezala družino, kako jo sprejemajo drugi in kako težko je morda komu dojeti, da je gibalno ovirana, a se enako kot drugi veseli življenja, morja, hrane, rož, pogovora, prijateljev. Tadeja je zelo vpeta v to predstavo, to je pravzaprav njena predstava in obe si želiva, da bi imela čim več ponovitev, ker bi tako pomagali zbrati čim več sredstev. Hkrati pa s prav vsako predstavo pokažemo, da ljudje z multiplo sklerozo živijo med nami in nimajo prav nič drugačnih hrepenenj, želja in sanj kot zdravi.«
Katja Vidmar priznava, da je bilo Tadejino zgodbo res težko upodobiti. »V trenutku, ko sem se začela zavedati, da bi morala plesati brez rok in nog, je to postalo težava, kajti oboje je ključno za ples. Koreografijo sem zasnovala tako, da čim bolj plešem tudi z mimiko ter prek te pokažem vse njene stiske, krče in bolečine, ki jih doživlja. Sara s plesom predstavlja Tadejo pred boleznijo, jaz Tadejo, ko je zbolela. Sva preplet, ki prikazuje, kako Tadeja bolezen odvrača od sebe, je ne želi, po drugi strani pa se z njo spoprijema in jo sprejema, ker druge izbire nima. V predstavi se nama pridruži še Peter Capuder, ki upodablja Tadejinega moža, ki je tudi njej osebni asistent in ves čas navzoč v njenem življenju.«
S predstavo Zakaj jaz se Katja in Albert dotikata ljudi, ki so z multiplo sklerozo neposredno ali posredno povezani, in tistih, ki jim šele predstava in Tadejina zgodba odstirata tančico s te bolezni.
Z njo gostujeta po Slovenji, že ta konec tedna bo predstava v Grosupljem, nato še v Dolskem, na Ptuju in na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, želita pa jo pripeljati tudi v druge kraje.
»Iščemo občine in gledališča, ki bi želeli sodelovati z nami, da lahko potem čim večji izkupiček od prodanih vstopnic podarimo v dobrodelne namene. Večina gledališč in občin nam gre res na roko in z nekaterimi krasno sodelujemo. Res smo naredili nekaj z dodano vrednostjo. Vsi, vključno z Vlasto Nussdorfer in Barbaro Toplak Perovič, našima častnima pokroviteljicama, in Barbro Drnač, ki je naša medijska pokroviteljica z oddajo Parada plesa, so dejali, da je predstava nekaj posebnega. Ko slišiš kaj takega, si resnično ponosen,« priznava Katja Vidmar.
S Tadejo sta v tem času postali tesni prijateljici, Katja pa pravi, da je nad njeno pozitivnostjo, energijo, pogumom in nasmejanostjo preprosto navdušena. »Neverjetno je, kako kljub vsemu, kar ji je življenje vzelo, ona še vedno daje in nas opozarja, da ne smemo tarnati. Da nam je vendar vse dano, njej pa ni, toda ona to sprejema in živi naprej, medtem ko mi včasih pozabljamo, kakšno srečo imamo, da smo zdravi.«
Toda navdušujeta tudi Katja Vidmar in Albert Podrekar, ki s svojimi dejanji in delom prispevata k prijaznejši in pristnejši družbi. Nekaterim posameznikom njuna dobrodelnost spremeni življenje, na boljše, lažje in lepše, druge spodbudi k razmišljanju in jih dela boljše. To pa je temeljno gibalo človeštva.
»Če lahko pomagam, je to zame nagrada,« pravi Katja, »in vem, da sem v življenju naredila veliko dobrega.«
