Začetek leta je čas, ko se ljudje zazrejo v prihodnost in razmišljajo, kaj jim bo prinesla. Nam bo leto naklonjeno? Bomo zdravi? Se nam bo zgodila kakšna lepa ljubezen? Vse to so vprašanja, s katerimi se številni zatekajo tudi k vedeževalcem in jasnovidcem. Nekateri v njihove napovedi verjamejo, drugi zgolj zamahnejo z roko, tretji pa so do teh napovedi precej zadržani.
K jasnovidki Meti Pinter iz Šentjurja pri Celju se po nasvete obračajo različni ljudje – od politikov, zdravnikov, sodnikov, pa seveda do vseh, ki se znajdejo v različnih življenjskih situacijah. Najraje ima takšne, ki jih zanima zdravje, saj je to osnova vsega življenja. »Moja prioriteta je, da pomagam ljudem. Veliko delam tudi pro bono, vendar ločujem, kdaj je kaj nujno v življenju in kdaj ni,« začne pripovedovati in pove, da se svojega daru, ki ji je bil položen v zibelko, ne ustraši več, čeprav ni bilo vedno tako. Ko so se ji začela prikazovanja, je vsakič od strahu omedlela – to je trajalo kar dolgo časa. Spomni se denimo, ko je omedlela v osmem razredu osnovne šole in čez nekaj ur izvedela, da se je smrtno ponesrečil njen sošolec.
»Dobivala sem različna sporočila, ki jih včasih niti nisem razumela. Nisem zdravitelj, daleč od tega, če kaj zaznam ali vidim, ljudi pošljem k zdravniku. Tako je pred leti, ko sem še imela cvetličarno, k meni prišla prodajalka vizitk in takoj sem videla, da je nekaj narobe z njenimi dojkami. Povedala sem ji, a je samo zamaknila z roko, češ da je vse v redu, čez tri tedne pa je prišla k meni in mi povedala, da ji bodo zaradi raka odstranili obe dojki. No, k sreči je še danes živa,« opiše eno takšno izkušnjo. »Če sem si s človekom blizu, me začne boleti na tistem mestu, kjer ima ta posameznik težave. Vem, delujem na čuden način, a pri meni ni drugega, samo videnje. Ni drugih pripomočkov, samo tisto lahko povem, kar vidim,« razloži svoje delovanje.
Bojazljivi Slovenci
Seveda smo jo na pogovor povabili zato, da nam pove, kakšno bo leto 2025. Bo z nami prijazno? Bodo kakšne prelomnice? »Leto ne bo dobro. Vidim veliko lakote, uboštva, dobrodelnosti ... Veste, politika ni poštena, niso ravno dobri gospodarji in bojim se, da bodo marsikaj zavozili. Če pogledam konkretno premierja Roberta Goloba, vidim, da je imel ob vstopu v politiko čiste namene, zares je hotel stvari spremeniti, vendar ima za seboj takšen aparat, da ga enostavno pohodijo. Tega se ne bo mogel rešiti. Tudi ministri bodo še kar odstopali. To niso pravi ljudje, saj se vedno znova pojavljajo v novih vlogah,« odstre svoja videnja v slovensko politiko in na vprašanje, ali bi bile lahko predčasne volitve, odgovori, da jih ne bo. Moti jo, da politiki ves čas udrihajo drug po drugem, namesto da bi se združili in delali za narod.
Na vprašanje, kako čuti Slovence, odgovori, da smo topli ljudje, le to jo moti, da smo tako bojazljivi. »Ne vem, zakaj. Ko je treba stopiti skupaj, ko je treba dati, smo složni, ko pa je treba s kom potegniti, se umaknejo. Se ne izpostavljajo, kar je narobe. Tu še vedno veljajo norme, da si kaznovan, če kaj narobe rečeš ali narediš. Ljudje se tega grozno bojijo. Mogoče zato, ker smo tako majhni. Ta bojazljivost pa je kritična, marsikaj bi se lahko rešilo, če bi šli na ulice,« se zamisli. Torej tudi kakšne revolucije ni na obzorju? »Niti ne. Morda bi se znale dvigniti kakšne manjšine, morda Janez Janša in njegovi privrženci, saj jim da občutek zaščitenosti. Delavski razred, ki bi se moral postaviti zase, pa se ne bo, ker nimajo pravega vodje. Že zaradi zdravstva bi ljudje morali iti na cesto. Ogromno jih tako razmišlja. Povejte mi, ali je normalno, da bom dala 15.000 evrov za zobe, če jih hočem imeti? Pa prispevke plačujem trideset let,« se vznemiri in doda, da je pri nas preveč korupcije – in to bo tudi ostalo.
Potresi bodo, a ne pri nas
Kaj pa naravne nesreče, poplave, potresi? Se jih lahko bojimo? »Imamo srečo, da smo nekje v sredini. Poplave bodo, vendar takšne hude škode, kot smo ji bili priča v preteklosti, ne bo. Bodo pa na določenih krajih spet plazovi, vendar ne bo nič drastičnega. Potresi pa bodo – in to najmanj trije. Pri nas ne vidim rušilnega, bolj bi rekla, da bi lahko bil na Hrvaškem,« opozori.
Pa pogledamo še malo na svetovno raven, saj so vojne povsod okoli nas. Bi nas moralo še bolj skrbeti? »Malo se bojim za severni del Evrope, ne vem, zakaj mi kaže za Nemčijo, da bi lahko bile kakšne napetosti. Sicer pa vidim, da se bodo določene stvari počasi končale, k čemur bo prispeval tudi ameriški predsednik Donald Trump. Dve velesili bi znali ustaviti vojno, a potem se je treba bati Kitajske, tudi Putin ne bo kar odnehal ... Vojne ne vidim, vidim pa lakoto.« Bo ta posledica gospodarske krize? »Nekaj zagotovo. Mi smo preveč odvisni od uvoza,« je prepričana in dodaja, da bo moral vsak človek pri sebi razvijati načine, če bo želel izboljšati odnose in sobivanje z drugimi.
Meta Pinter je razvila posebno terapijo in jo poimenovala kar po sebi. Kot je namreč opazila, se vsa leta k njej zatekajo ljudje z različnimi težavami – ne zanima jih toliko prihodnost, temveč to, da se znebijo težav, ki jih pestijo. »Šele ko se človek postavi zase, ko pove svoje mnenje, resnično lahko zaživi. Res je, da te veliko ljudi potem izloči, a to so tisti ljudje, ki ne spadajo v tvoje življenje. Ti bodo šli. Pravi ljudje pridejo, ko boš upal reči ne.«
Ljudje lahko vstopijo v leto 2025 z entuziazmom, vendar svetuje, naj si naredijo načrt, si kupijo beležko ter si zjutraj napišejo načrte in jih poskusijo uresničiti. Prelaganje stvari ni dobro, zato jih je treba reševati sproti. Pomagalo bo tudi življenje v sožitju z naravo. Že polurni sprehod je dovolj, da si napolnimo energijo, še bolje je, če si ustvarimo košček svojega vrta in opazujemo, kako raste. Njen nasvet politikom pa je, naj se začnejo spoštovati. »Vsi ti prepiri in podtikanja kažejo na premalo spoštovanja. Naj začnejo upoštevati mnenja in sklepati kompromise. Čreda lahko podre ograjo, ena ovca je ne more.«
