Te dni iz Bosne in Hercegovine prihajajo pretresljive vesti o strahovitem opustošenju, ki so ga povzročili obilno deževje in plazovi. Mnogi so ostali brez domov. Pobesnela narava je žal vzela tudi življenja. Ob tem smo se spomnili Iskričinih družin, ki so ujme lani skusile na lastni koži. Preverili smo, ali že imajo nove domove, in od vseh dobili domala enak odgovor: »Ne, nič se ne premakne.«

Marsikdo jih je zelo prijetno presenetil

Marija, Ivan, njuna hčerka Tina ter vnukinji A. in Z. iz Vitanja že od 19. julija lani začasno živijo pri sorodnikih. Orkanski veter jim je namreč odnesel streho, močno deževje pa je notranjost hiše tako razmočilo, da so strokovnjaki sprejeli odločitev: »Ni več primerna za bivanje.« Mlinšek-Hrovatovi so sprva razmišljali, da bi si na istem mestu zgradili novo hišo, a je bil strah pred tem, da bi se lahko kaj podobnega ponovilo, prevelik.

»Parcelo smo prodali skupaj z uničenim domom. Novi lastnik je hišo podrl. Še vedno živimo pri sestrini družini, ki nas je zelo lepo sprejela, in smo v pričakovanju odhoda v Šempeter, v hišo starejšega para, ki se bo preselil v nov blok. Ko po televiziji gledam posnetke s potopljenimi in zasutimi hišami v Bosni in Hercegovini, me je groza. Pri nas je bilo zelo hudo, toda glede na to, kaj se dogaja tam, ugotavljam, da smo imeli še veliko srečo. Ni nam bilo treba nikamor bežati sredi noči. Imeli smo čas, da smo lahko iz uničene hiše vzeli svoje stvari in se počasi poslovili od nje,« je pogovor začela Tina, mamica samohranilka. Ima dve hčerki – ena je že zaposlena, dela kot vzgojiteljica, drzga pa obiskuje deveti razred osnovne šole.

Na srečo se vedno najdejo dobri ljudje, ki pomagajo. Tudi Tinini družini so. Zelo je hvaležna vsem, tudi bralkam in bralcem Nedeljca. »Hišo nam je uničilo, a smo ostali živi in zdravi. Sprva nas je držal pokonci adrenalin, ko je popustil, pa so se začele nočne more. To je bila ena izkušnja več v življenju, ki nam je spremenila pogled na marsikaj. Dodobra smo spoznali tudi ljudi okoli sebe. Marsikdo nas je zelo prijetno presenetil,« nam je dejala Tina. Njej in njeni družini iz srca želimo, da bi se lahko v novi dom vselili še letos.

Niti cenilca še ni bilo

Poklicali smo tudi Bibičeve iz Letuške gmajne v občini Braslovče. V tej družini so trije otroci. Vsi so žal bolni. Najhuje triletnik, ki ima med drugim motnje požiranja in ga morajo na tri ure hraniti skozi stomo, vstavljeno neposredno v želodček.

Prvošolka A. ima alergijo na sadni sladkor, pestijo jo tudi glavoboli in vrtoglavice, a se zdaj, ko obiskuje šolo, počuti veliko bolje. »V šoli cveti in nam sproti navdušeno pripoveduje in pokaže, kaj vse se je naučila,« jo pohvali mamica Anamarija. Glede zdravstvenega stanja najstarejšega otroka, fantka L., ki ima avtoimuno bolezen, pa pravi: »Nespremenjeno je, zato mora še vedno jemati zdravila.«

Prebivalcem Letuške gmajne je Savinja 4. avgusta lani poplavila in močno poškodovala hiše. Sporočili so jim, da jih bodo iz približno 150 hiš preselili drugam, saj življenje ob reki ni več varno. Toda do danes se ni zgodilo še domala nič.

»Niti cenilca še ni bilo pri nas. Poškodovano hišo in razdejano okolico smo si uredili. Ni nas več strah, kajti strugo Savinje so močno razširili, zato se voda ob nedavnem močnem deževju ni niti približala vrhu. Tukaj življenje poteka skoraj tako, kot da se ni nič zgodilo. Še vedno imamo streho nad glavo in ostali smo skupaj. To je trenutno najpomembnejše. Niti predstavljati si ni znam, kako je te dni prebivalcem Bosne in Hercegovine, ki so ostali brez doma, nekateri celo brez svojih najdražjih,« nam pove Anamarija in spomni na hitre obljube pristojnih, češ da jih bodo vse preselili iz Letuške gmajne. Marsikdo, ki je bi v šoku, je to takoj zagrabil, zdaj, ko so si domove znova uredili in živijo kolikor toliko normalno, pa je vprašanje, koliko si jih v resnici še želi drugam.

Na odškodnino še čakajo

Drugam pa morata družini Breznik-Krajnc in Zamernik iz Strmca v občini Luče. Prvi je plaz Jelen 4. avgusta lani hišo dobesedno odnesel in jim uničil popolnoma vse. Ostalo jim je zgolj to, kar so imeli na sebi, ko so bežali na varno. Bernarda, Peter in njun petletni sin začasno živijo v občinskem stanovanju in upajo, da si bodo lahko čim prej ustvarili nov dom. Toda pot do njega bo očitno še dolgotrajna. Bili so med prvimi poplavljenci, ki so prejeli odločbo o odškodnini, ki jim jo namerava izplačati država. To je bilo konec junija, toda denarja še vedno nimajo na svojem računu. »Niti parcele za gradnjo nove hiše še ne moremo kupiti,« nam je potarnala gospa Bernarda.

Enak odgovor smo dobili tudi od Zamernikovih, ki jim je hudourniški potok Lakovnik popolnoma uničil dve hiši. Tudi oni so ostali čisto brez vsega in bili med prvimi prejemniki odločb o odmerjeni državni odškodnini, ki jim pripada. S ponujenim so bili kolikor toliko zadovoljni, zato so upali, da bodo imeli novo hišo pod streho še pred zimo, a kaže, da ne bo nič iz tega. Prijatelji so jim takoj velikodušno podarili parcelo, varno pred poplavami in plazovi, ki je kmetijsko zemljišče, zato ji je treba spremeniti namembnost. Država jim odškodnine še ni izplačala, še več, niti pogodbe še niso podpisali z njo. »So pa prejšnji teden prišli vsi pristojni na terenski ogled naše parcele, na katerega nismo bili vabljeni,« nam je sporočil gospod Boris Zamernik, ki je zaradi dolgotrajnosti postopkov žalosten in obupan.

Dragi bralke in bralci, če lahko omenjenim poplavljenim družinam še priskočite na pomoč, vam bodo zelo hvaležne. Denar zanje lahko nakažete na Iskričin dobrodelni račun, ki ga upravlja fundacija Izpolnimo otroške želje iz Kranja, številka pa je objavljena v priloženem oglasu. In ne pozabite pripisati priimka družine, ki ji želite pomagati. Vnaprej hvala!

Septembra zbrali 1617,60 evra pomoči

Naš finančnik Alfred Pajestka nam je poslal finančno poročilo za pretekli mesec. Sporočil je, da je 45 darovalcev zbralo 1617,60 evra pomoči, da je bilo konec septembra skupno stanje na računu 36.519,47 evra in da smo za družine v stiski porabili 570,52 evra. Zabukovnikovim iz Vinarij v občini Slovenska Bistrica, ki sta jim toča in deževje tako močno poškodovala hišo, da so se morali začasno preseliti občinsko stanovanje, smo za plačilo položnic namenili 544,83 evra. Bančne provizije so znašale 19,59 evra, provizija Telekomu za nakazila pomoči prek SMS-sporočil pa 6,10 evra. Znova spomnimo, da lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha in A1 lahko družinam v stiski pomagate tudi tako, da na 1919 pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo ISKRICA5. Z vsakim poslanim sporočilom prispevate po pet evrov. Lepa hvala, ker pomagate!

Hvala tudi tistim, ki ste minuli mesec namensko pomoč nakazali za gospo Sabino Zabukovnik in njene tri mladoletne fante. Roberta Lavrač iz Domžal, Blaž Sotošek iz Koprivnice in Pavle Leskovec iz Logatca so prispevali po 15 evrov, Alenka Kurent iz Šmartnega pri Ljubljani pa 50 evrov.