V ljubljanski Cukrarni bo konec novembra prihodnje leto gostovala razstava slovite srbske umetnice performansa Marine Abramović Art Vital, skupno delo Abramovićeve in njenega nekdanjega partnerja Ulaya, zdaj že umrlega nemškega umetnika, ki je zadnji dve desetletji živel v Ljubljani.

Abramovićevi, znani po radikalnih in fizično intenzivnih umetniških delih, ki raziskujejo meje telesa, duha in čustev in s katerimi se je proslavila po svetu, so v Cukrarni v njeno čast, ko si je ogledala bodoče prizorišče razstave, pripravili posebno doživetje, za katero je poskrbel znan slovenski kuharski mojster Tomaž Kavčič.

Kot se za chefa spodobi, je zanjo in še okoli 40 drugih gostov pripravil večerjo, polno presežkov. Najprej je, obešene s ščipalkami za perilo, postregel ocvirke, zavite v posebno folijo, ki je spominjala na sladkarije iz obdobja Jugoslavije oziroma njenega otroštva, ki ga je preživela v Beogradu. V drugem prostoru so umetnico viseči v zraku čakali kozarčki z ajvarjem in kremo iz slovenskega mladega sira, vrh kozarčka pa je pokrival kaviar iz ajvarja. Marina namreč obožuje ajvar, Tomažu pa naj bi navdušeno rekla, da prvič je z neba.

Kako nebeška je bila večerja, si lahko samo mislimo, tisti, ki bi želeli spoznati vsaj delček te izkušnje, pa bodo imeli to priložnost, če se bodo odpravili v trgovino, saj sta se Abramovićeva in Kavčič kaviar iz ajvarja, ki sta ga poimenovala kajvar, odločila postaviti na trgovske police.

Središče glavne jedi so bile goveje ličnice, ki jih je Kavčič kuhal 13 ur, pri eni od jedi pa je pred njo položil list vinske trte, nato pa odprl kozarec za vlaganje, iz katerega je prihajal vonj po belem tartufu.

Sledila je sladica s kakijem, kostanjem in kozarcem mošta, ki jo je zaokrožil s svojim ginom monologue na žlici, iz katerega je s prekuhavanjem pridobil brezalkoholen ekstrakt, saj Abramovićeva ne pije alkohola.

Kako nebeška je bila večerja, si lahko samo mislimo, tisti, ki bi želeli spoznati vsaj delček te izkušnje, pa bodo imeli to priložnost, če se bodo odpravili v trgovino, saj sta se Abramovićeva in Kavčič kaviar iz ajvarja, ki sta ga poimenovala kajvar, odločila postaviti na trgovske police.

Prostora za jedi, ki bi jih lahko navdihnila Abramovićeva, je sicer še kar nekaj. Schirn Magazin, spletna publikacija umetnostnega muzeja Schirn Kunsthalle v Frankfurtu, je pod drobnogled pred časom vzela več sestavin, ki so jo spremljale v določenem obdobju njenega življenja. Med njimi so bili med drugim turška kava, katere vonj je zaznamoval čas, ki ga je preživela z babico, ter sir pekorino in svinjska kri.

Marina je leta 1976 odšla v Amsterdam, kjer je začelo zvezo z Ulayem, s katerim sta nato potovala po Evropi in med drugim delala na mali kmetiji na Sardiniji, kjer sta vsak dan morala molsti 200 koz in ovc, iz tega mleka pa so na kmetiji nato izdelovali pekorino. Svinjsko kri je skupaj s tofujem uživala za zajtrk, ko je z Ulayem leta 1988 izvajala performans, na katerem sta vsak s svoje strani do sredine prehodila Kitajski zid in se nato razšla. Štetje zrn riža pa je ena od njenih znanih metod za psihično in mentalno krepitev. 

Priporočamo