Poleg amazonskih deževnih gozdov ima Indonezija drugo največjo biotsko raznovrstnost na svetu. Na podlagi tega bogatega vira zdravilnih rastlin večina tamkajšnjih prebivalcev še zlasti na podeželju za zdravljenje bolezni uporablja tradicionalna zeliščna zdravila, znana kot jamu. Beseda naj bi sicer izhajala iz jezika plemenskih staroselcev z otoka Java in pomeni zdravilo. Kot so zapisali pri Unescu, ta je jamu lani uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, gre za starodavno kulturno prakso, ki se uporablja za krepitev zdravja in dobrega počutja ter ima ključno vlogo v vsakodnevnem življenju milijonov Indonezijcev. Njegova priprava temelji na znanju o zdravilnih rastlinah, ki se je skozi stoletja prenašalo iz generacije v generacijo, najpogosteje z ustnim izročilom in praksami, ki so jih izvajali v okviru družin ali skupnosti. Priprava jamuja je preprost, a premišljen postopek. Sestavine so običajno zmlete, kuhane ali poparjene, da se sprostijo aktivne spojine. Nato se zeliščna mešanica pije kot čaj ali sok, pogosto z dodatkom medu ali palmovega sladkorja, da ublaži močne okuse. Uporaba lokalnih sestavin, kot so kurkuma, cimet, muškatni orešček, nageljnove žbice, ingver, limonska trava, tamarind in galangal, ki so med glavnimi sestavinami jamuja, hkrati izraža spoštovanje do naravnih virov in modrosti prednikov, ki so razvili edinstvene kombinacije za zdravljenje telesa in duha. Po podatkih, ki jih vodi indonezijsko ministrstvo za zdravje, poznamo natančno 32.013 tradicionalnih zdravilnih zelišč in 2848 rastlinskih vrst, ki veljajo kot sestavine za tradicionalni jamu.

V Indoneziji ta čarobni napoj uživajo kot del vsakodnevne rutine za preventivo in zdravljenje različnih bolezni že od osmega stoletja, in čeprav postaja sodobna konvencionalna medicina v tej azijski državi vse pomembnejša, je jamu še vedno zelo priljubljen tako na podeželju kot v mestih.

Osupljivih 15.773 različnih receptov

V zadnjem desetletju je kultura jamuja tudi po zaslugi Unesca in indonezijske vlade, ki se je dejavno lotila promocije te svoje kulturne dediščine, s povečanjem svetovnega zanimanja za naravne in alternativne zdravstvene prakse postala del globalnega velneškega trenda. V luksuznih zdraviliščih po vsej Indoneziji, zlasti na turističnih destinacijah, kot sta Bali in Java, ponujajo tretmaje jamu v obliki masaž, kopeli in številnih programov razstrupljevanja telesa, v svoje programe zdravljenja pa ga v obliki praškov, kapsul in napitkov vključujejo tako domači zeliščarji kot tudi proizvajalci prehrambnih dopolnil in farmacevtskih preparatov. Jamu je vstopil tudi v svet koktajlov. V trendovskih restavracijah, hotelih in klubih natakarji strežejo gostom celo alkoholne koktajle, največkrat na osnovi ruma, ki mu dodajajo kurkumo, liste pandana, ingverja ter drugih tropskih zelišč in začimb, sicer pa zvarke prodajajo tako rekoč povsod. Naj si bo to od vrat do vrat, na tržnicah ali neštetih stojnicah ob cestah in ulicah po vsej Indoneziji, stekleničke shranjujejo v košarah iz bambusa ali ratana, za nošenje košar na hrbtu pa uporabljajo dolg širok šal, imenovan selendang.

Jamu ni pomemben samo v smislu kulturne in zdravilne prakse, temveč pomaga ohranjati indonezijski ekosistem, saj so številne sestavine pridobljene iz tropskih gozdov in z lokalnih kmetij, kar spodbuja trajnostno kmetovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poznamo seveda ogromno različnih vrst jamujev. Kot je mogoče prebrati, so v raziskavi indonezijskega ministrstva za zdravje iz leta 2012 našteli osupljivih 15.773 različnih receptov za jamu na indonezijskem otočju. Na Javi tako poznajo sladkane tinkture kurkume in tamarinde, Balijci imajo radi loloh cem-cem, narejen iz listov slive, na otočju Maluki pa jamu pripravljajo iz začimb, kot so muškatni orešček, nageljnove žbice in cimet. Svoje različice zdravilnega napitka imajo tudi posamezne družine, za pripravo čudežnih pripravkov so najpogosteje zadolžene odrasle ženske, ki lahko sestavijo recepte svojim strankam z upoštevanjem starosti, življenjskega sloga in zdravstvenih težav. Priprava jamuja je preprost, a premišljen postopek. Sestavine zmeljejo v možnarjih, nato pa kuhajo ali poparijo, da se sprostijo aktivne spojine posameznih rastlin, zeliščne mešanice pijejo kot čaj ali sok, pogosto z dodatkom medu ali palmovega sladkorja, da ublaži močne okuse. Čeprav je vrst jamuja ogromno, velja, da so tri osnovne različice naslednje: jamu kunyit asam (kurkuma in tamarind) se uporablja za razstrupljanje in krepitev imunskega sistema, jamu beras kencur (riž in galangal) za povečanje energije in izboljšanje prebave, amu gula merah (sladkor rdeče palme) pa za osvežitev in izboljšanje razpoloženja.