Jed tabbouleh izvira iz gora Libanona in Sirije v regiji doline Bekka in je zaradi preproste priprave in okusnosti ter modernega načina zdravega prehranjevanja postala priljubljena tako v Evropi kot v ZDA. Ime naj bi izhajalo iz arabske besede tabbūlah, ki je povezana z besedo tābil ali tābal, kar pomeni začimba. Tabbouleh, pripravljen po tradicionalnem receptu, še posebej slovi kot veganska jed z nizko vsebnostjo maščob in veliko vlaknin.
Tabbouleh
Sestavine:
100 g bulgurja
200 ml vroče vode
2 večja paradižnika
1 čebula
1 šopek svežega peteršilja
1 šopek sveže mete
2 limoni
5 žlic ekstra deviškega oljčnega olja
sol in poper po okusu
Priprava:
1 Bulgur stresemo v posodo, prelijemo z vročo vodo, pokrijemo in pustimo, da se namaka približno 15–20 minut oziroma dokler ne postane mehak. Če je treba, odvečno vodo odcedimo in pustimo, da se ohladi.
2 Medtem ko se bulgur hladi, narežemo paradižnik na majhne kocke, čebulo sesekljamo na drobno, prav tako peteršilj in meto.
3 Vse sestavine denemo v večjo skledo in dobro premešamo, nato pa dodamo še preliv, narejen iz oljčnega olja in soka limon, ter začinimo s soljo in poprom po okusu in vse ponovno dobro premešamo, da se vse sestavine in okusi enakomerno prepojijo.
4 Tabbouleh postrežemo ohlajen ali na sobni temperaturi za predjed.
Menda naj bi dober glas o njem začeli širiti hipiji v sedemdesetih letih, današnje zanimanje za vse, kar je zdravega in povezano s kulinariko iz daljnih dežel, ter za brezmesno prehrano pa je sloves te starodavne jedi še okrepilo. Jed, podobno tabboulehu, seveda brez paradižnika, ki naj bi v te kraje zašel šele v 19. stoletju, naj bi namreč tamkajšnja ljudstva uživala že tri tisoč let pred našim štetjem. Dolina Bekka je nasploh poznana kot zakladnica zelišč, bulgur pa je prav tako pomemben del prehrane v tamkajšnjih krajih, s tem da je v zadnjih desetih letih postal prav tako prava uspešnica med častilci zdrave prehrane povsod po svetu, saj naj bi bil bogat vir beljakovin, mineralov in vlaknin. Tradicionalno ga pridelujejo iz pšenice, ki jo najprej delno skuhajo, posušijo, na koncu pa olupijo in zdrobijo.
Mesni rezanci s stročjim fižolom
Sestavine:
400 g svinjskega stegna
3 žlice oljčnega olja
100 g čebule
200 g stročjega fižola
3 stroki česna
150 g češnjevih paradižnikov
1,5 dcl belega vina
2 žlici kisle smetane
sol, poper in peteršilj
Priprava:
V kozici najprej na olju prepražimo čebulo. Dodamo na trakove narezano meso, solimo in popramo ter pražimo približno deset minut, nato pa dodamo še stročji fižol in vse skupaj pražimo še pet minut. Primešamo sesekljan česen in na polovice narezane češnjeve paradižnike, premešamo in dušimo približno deset minut. Vmes vse večkrat premešamo ter zalijemo z vinom in kuhamo približno petnajst minut. Po potrebi dosolimo, na koncu pa jed začinimo še s peteršiljem in kuhamo nadaljnjih deset minut. Ko so rezanci pripravljeni, dodamo še kislo smetano. Za prilogo po želji ponudimo kuhan riž ali pečen krompir.
Tabbouleh velja za eno izmed ključnih jedi mez, nekakšnih predjedi, ki so stalnica na mizah držav Levanta oziroma dežel vzhodnega Sredozemlja, kamor spadajo Grčija, sredozemska obala Turčije, Ciper, Libanon, Palestina, Izrael, Jordanija, Sirija in Egipt. Zato v vseh teh državah poznajo tabbouleh pod nekoliko drugačnimi imeni, s tem, da se osnovnemu receptu dodajajo še druge sestavine. Namesto bulgurja ponekod uporabljajo kuskus, dodajajo pa še cimet, kumino, česen, sok granatnega jabolka, grozdni sok, limeto, čebulo, papriko in kumare. Dandanes se tabbouleh še največkrat povezuje z Libanonom, kjer velja na neuradno nacionalno jed, saj naj bi barve njenih glavnih sestavin bulgurja, peteršilja in paradižnika poosebljale njihovo državno zastavo. Podobno kot solata caprese, sestavljena iz rdečega paradižnika, bele mocarele in zelene bazilike, predstavlja italijansko. Zeleno barvo v tabboulehu simbolizira peteršilj, rdečo paradižnik, belo oziroma bež bulgur, njegov kultni status kot simbol libanonske identitete in kulture pa naj bi nastal v dvajsetih letih 20. stoletja, ko so kavarne na prostem v dolini Bekka začele streči različne meze z mnogimi lokalnimi jedmi v gorskih vaseh v regiji, da bi pritegnile turiste in popotnike z vseh vetrov.
Malinova pita s skuto
Sestavine:
Za testo:
250 g moke
120 g masla
70 g sladkorja
3 rumenjaki
1 žlica vina
Za nadev:
200 g skute
350 g malin
100 g mletih mandljev
4 jajca
80 g sladkorja
1 limona
Za premaz:
3 beljaki
30 g sladkorja
Priprava:
V večjo posodo presejemo moko, dodamo sladkor in maslo ter vse skupaj dobro premešamo. Pridamo rumenjake, vino in na hitro zamesimo krhko testo, ki ga zavijemo v plastično folijo in postavimo za vsaj eno uro v hladilnik. Model premažemo z maslom in posujemo z moko, nanj položimo razvaljano testo in pečemo v pečici, ogreti na 160 stopinj Celzija, približno 15 minut. Medtem v drugi posodi zmešamo skuto s štirimi jajci, malinami, sladkorjem in naribano limonino lupino. Pečeno testo obložimo z malinovim nadevom in vse skupaj pečemo še nadaljnjih 35 minut. Beljake stepemo v trd sneg in mu med stepanjem primešamo sladkor, nato pa s tem snegom premažemo pečeno pito in vse skupaj pečemo še približno deset minut.
