Sama zgodovina paelle je dobro dokumentirana. Riž, osnovno sestavino, so na vzhodno obalo Španije oziroma v provinco Valencio, ki še danes slovi po svojih riževih poljih, prinesli s seboj Arabci, ki so v 8. stoletju okupirali Pirenejski polotok, ime pa je dobila po široki in plitvi ponvi z ročajema, ki so jo uporabljali za kuhanje na odprtem ognju. Paella s hrustljavo plastjo riža na dnu posode, imenovano socarrat, kot jo v Valencii pa tudi drugod po svetu poznajo danes, naj bi se razvila v 16. stoletju, veljala je kot hrana za kmete, ki so si med delom na poljih pripravljali skupna kosila, v ponev pa so vrgli, kar so imeli na razpolago. Največkrat je šlo za paradižnik, čebulo, fižol in polže, meso zajcev, redkeje tudi rac in piščancev, riž pa je bil v tistih krajih tako ali tako osnovna sestavina. Kasneje se je jed sofisticirala na način, da so ji začeli dodajati še druge vrste zelenjave in mesa, postala je neverjetno priljubljena, celo tako zelo, da je leta 1840 lokalni časopis prvič uporabil besedo paella za ime jedi in ne zgolj za ponev, v kateri se je cmaril riž z mesom in zelenjavo.

Paella valenciana

Sestavine

       1       skodelica ekstra deviškega oljčnega olja

       1       na kose narezan piščanec

       1       na koščke narezan zajec

       300 g       svežega zelenega stročjega fižola

       200 g        belega fižola v zrnju (ali ena pločevinka)

       1       večji paradižnik

       7       skodelic vode

       3       skodelice riža

              žafran, sol

Priprava

1       Piščanca in zajca narežemo na manjše kose. Stročji fižol operemo in narežemo na približno 3 cm dolge koščke

2       V večji ponvi segrejemo oljčno olje in na njem popečemo koščke piščanca in zajca do zlatorjave barve. Mesu dodamo ščepec soli.

3       Dodamo stročji fižol in fižol v zrnju (če kuhamo fižol v zrnju, ga dan prej namočimo in preden začnemo pripravljati paello, skuhamo, lahko pa uporabimo tudi pločevinko belega fižola) ter pražimo nekaj minut, da se fižol malce zmehča.

4       V ponev dodamo na čim manjše koščke narezan paradižnik in mešamo toliko časa, dokler ne začne izgubljati vode. Nato prilijemo vodo in dodamo ščepec žafranovih nitk. Pustimo, da juha zavre, nato zmanjšamo temperaturo in kuhamo pet minut, da se okusi povežejo.

5       Po ponvi enakomerno razporedimo riž, da se namoči v tekočino. Ker riža bomba ali calasparra ni mogoče dobiti ravno povsod, je še najboljši približek riž arborio, ki pa je na voljo praktično v vsaki trgovini. Pomembno je, da riža med kuhanjem ne mešamo. Našo paello kuhamo na srednji temperaturi približno 20 minut. Če riž začne prehitro vpijati tekočino, zmanjšamo temperaturo in po potrebi dodamo še malo vode.

6. Proti koncu kuhanja, zadnjih 5 minut, povečamo temperaturo na kuhalniku, da se naredi znamenita hrustljava plast riža na dnu ponve, s tem da pazimo, da se riž ne zažge.

7. Ko je riž kuhan, ponev odstavimo s štedilnika, paello pa pokrijemo z aluminijasto folijo ali kuhinjsko krpo in pustimo stati 5 minut ter jo nato serviramo.

Dvajseto stoletje ji je prineslo še mednarodno slavo svetovnih razsežnosti. V petdesetih in šestdesetih letih je Španija doživela vzpon turizma in paella je postala simbol španske kuhinje predvsem za popotnike z vseh vetrov. Po vsej državi so se začele množiti restavracije, ki so turistom ponujale paello, pripravljeno iz vseh mogočih vrst sestavin. Tako so ji dodajali najrazličnejše vrste mesa, rib in morskih sadežev ter zelenjave in celo špansko klobaso chorizo. Še danes večina teh sestavin za prebivalce province Valencia velja za nekaj najbolj bogokletnega, kar se lahko zgodi v kuhinji. Kljub temu da praktično ni kraja v Španiji, ki nima svoje različice te znamenite specialitete, za pravo čistokrvno paello velja le paella iz province Valencia, ki se imenuje paella valeciana. Leta 2021 ji je regionalna valencijska vlada celo podelila status zaščitene kulturne dediščine, da bi jo ohranili v izvirni obliki še za prihodnje generacije. Da bi ustrezala standardom prave paelle valenciana, sme vsebovati zgolj deset sestavin: riž calasparra ali bomba, pridelan v Valencii, z zaščiteno geografsko označbo, meso piščanca in zajca, dve vrsti fižola – beli fižol v zrnju in zeleni stročji fižol, paradižnik, oljčno olje, žafran, sol in vodo. 

Creamy Eggplant and zucchini soup with Balkan cheese on a ceramic plate / Foto: Noirchocolate

Kremna juha iz jajčevcev in bučk s sirom feta ​ / Foto: Getty Images

Juha iz jajčevcev s sirom feta

Sestavine

4       jajčevci

2       stroka česna

       oljčno olje

200 g       sira​ feta

1       limona

1 l       zelenjavne jušne osnove

1       vejica rožmarina

Priprava

Jajčevce operemo, jih prepikamo z vilicami in položimo na pekač skupaj z dvema po dolžini prerezanima celima strokoma česna. Pečemo (odvisno od velikosti jajčevcev) približno pol ure na 200 stopinjah Celzija, tako da so dobro zapečeni. Ko se ohladijo, jih olupimo in denemo v lonec, skupaj z olupljenim pečenim česnom in sokom limone. Prilijemo še liter zelenjavne jušne osnove in vse skupaj pretlačimo s paličnim mešalnikom. Juho posolimo in popopramo po okusu ter jo, preden jo postrežemo, še malce pogrejemo. Serviramo jo skupaj z na kocke narezanim sirom​ feta, okrasimo pa z rožmarinom.

Slivov biskvit

Sestavine

500 g       svežih sliv

200 g       sladkorja

4       jajca

200 g       moke

100 g       masla

100 ml       mleka

1       pecilni prašek

1       vaniljev sladkor

       ščepec soli,
sladkor v prahu

Priprava

Slive operemo, izkoščičimo in razpolovimo. V skledi stepemo jajca in sladkor, dokler zmes ne postane penasta in svetla. Dodamo maslo in mleko ter nadaljujemo z mešanjem, dokler se vse sestavine ne povežejo. V drugi skledi zmešamo moko, pecilni prašek, vaniljev sladkor in ščepec soli. Postopoma dodajamo suhe sestavine v zmes z jajci in vmes nežno mešamo, da dobimo gladko testo. Pečico segrejemo na 180 °C. Pekač namastimo z maslom ali obložimo s papirjem za peko, nato pa vanj vlijemo testo in ga enakomerno razporedimo, po vrhu pa razporedimo razpolovljene slive. Biskvit pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj Celzija približno 35–40 minut, dokler ne postane zlatorjav in zobotrebec, vstavljen v sredino, ne ostane čist. Pečeni biskvit vzamemo iz pečice in pustimo, da se ohladi v pekaču, po želji ga pred serviranjem potresemo še s sladkorjem v prahu.

Homemade plum cake on dark wooden background. / Foto: Iko636

Slivov biskvit / Foto: Getty Images

Priporočamo