V menije so članice vključile jabolka, grozdje, slive in drugo sadje. Foto: Blaž T. Muc
Bla? T. Muc Photography
Za martinovo je na mizi pečena gos.
Ko za mizo zadiši po jeseni
Jesen je čas, ko narava pokaže svoje najlepše barve in nas obdari z obiljem okusnih plodov. V kulinariki se jesenski okusi odražajo v bogatih jedeh, ki združujejo lokalne sestavine, sezonsko zelenjavo in sadje. Eden najbolj znanih praznikov, povezanih z jesensko kulinariko, je martinovanje, ki ga praznujemo v novembru.
06. 11. 2024., 14.08
vl
Jesenski čas prinaša obilico praznikov, med katerimi je praznik svetega Martina še posebno pomemben. Praznujemo ga 11. novembra, ko uradno preidemo od mošta k mlademu vinu, kar sovpada z zaključkom jesenskih kmetijskih opravil, kot je obiranje grozdja.
Na mizi so pogosto jedi, pripravljene iz jesenskih pridelkov, kar dodatno obogati našo kulinariko. Ta praznik je povezan s skupnostjo, hvaležnostjo za bogato letino in željami po uspehu v prihodnjem letu.
Sveti Martin, ki je živel v 4. stoletju, je znan kot zgodovinska osebnost, ki si je s svojimi dejanji in čudeži pridobil sloves svetnika. Njegova najbolj znana zgodba vključuje legendarni trenutek, ko je neko zimo srečal berača, ki je bil skoraj gol. Martin mu je podaril polovico svojega vojaškega plašča. Še iste noči je sanjal o Jezusu, ogrnjenem v podarjeno polovico plašča. Jezus se mu je toplo zahvalil, in ko se je Martin zbudil, je bil njegov plašč spet cel. Ob razodetju in čudežu je sklenil obesiti vojaško službo na klin, svoje življenje pa je posvetil veri. A bil je vse prej kot tipičen misijonar, kakršne si predstavljamo danes. Veliko je potoval, izganjal hudiča iz obsedenih, ozdravljal hrome in celo oživljal mrtve (tako vsaj trdi njegov biograf).
Prepletena potica s kakijem Foto: Fala
Praznik, namenjen druženju
Martinovanje ni le praznik, temveč tudi priložnost za druženje. Običajno se zberejo prijatelji in družina, da pokusijo mlado vino in uživajo ob lokalnih, najraje pa kar ob doma pripravljenih jedeh. Na mizi ne sme manjkati spitana gos, ki simbolizira obilje ob pospravljeni letini. Po legendi naj bi se Martin pred glasniki, ki so mu sporočili, da je povišan v škofa, skril v jato gosi, a so ga z gaganjem izdale. Povezava svetega Martina z vinom je manj jasna. Po nekaterih virih naj bi opazil, da trta, ki jo je obgrizel osel, lepše uspeva, in dal tako vinogradnikom nasvet za obrezovanje, po drugih naj bi šlo za povezavo z benediktinskimi menihi, ki so povsod, kamor so se priselili, začeli gojiti vinsko trto.
Kremna juha iz pečene muškatne buče
Sestavine:
1 rjava čebula
1 ali 2 stroka česna
1 kg muškatne buče
2 žlici olivnega olja
2 žlici tekočega medu
0,5 žličke mletega muškatnega oreščka
sol in sveže mleti poper po okusu
800 ml piščančje ali zelenjavne jušne osnove
4 žlice kisle smetane.
Priprava:
Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Nizek pekač iz pečice obložimo s papirjem za peko. Čebulo olupimo in jo razrežemo na četrtine. Bučo operemo ter ji odstranimo semena in lupino. Narežemo jo na večje kose, ki jih skupaj s čebulo stresemo na pekač. Zelenjavo začinimo s poprom, soljo in muškatnim oreščkom. Prelijemo jo z oljem in medom, nato pa jo z rokami premešamo ter razporedimo po pekaču. Dodamo neolupljene česnove stroke in pekač za približno 40 minut potisnemo v ogreto pečico, da se zelenjava zmehča in zlato rjavo zapeče. Pečeno bučo in čebulo stresemo v mešalnik. Dodamo tudi pečen česen, ki ga iztisnemo iz stokov, ter prilijemo 200 ml jušne osnove. Sestavine gladko zmešamo, nato pa zmes vlijemo v večjo kozico in prilijemo še toliko jušne osnove, da dobimo primerno gosto juho. Juho zavremo in jo na srednji temperaturi kuhamo pet minut. Po potrebi jo dodatno posolimo in popopramo. Pripravljeno juho serviramo v globoke krožnike ali jušne skodelice. Okrasimo jo s kislo smetano in postrežemo, dokler je še topla.
Bogata ponudba jesenskih plodov
Poleg praznovanja svetega Martina se jeseni veselimo tudi kakija, ki ga imenujemo kar hrana bogov. Kaki je znan po svoji izjemni hranilni vrednosti in slastnem okusu. Ta sadež je bogat z vitamini, minerali in antioksidanti. Pomembno je, da ga uživamo zrelega, saj lahko nezrel kaki pusti neprijeten, trpek okus. Če ga pustimo zoreti na sobni temperaturi, bo hitro dosegel optimalno zrelost. Dva zrela kakija na dan zadostita potrebe po beta karotenu, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Ta vitamin ima številne blagodejne učinke, kot so zaščita oči pred starostno degeneracijo, podpora imunskemu sistemu in zmanjšanje tveganja za nekatere vrste raka.
Prepletena potica s kakijem
Sestavine za testo:
1 kocka kvasa Fala
30 g kislega testa Fala
2 dl mleka
750 g moke
100 g kisle smetane
100 g masla
60 g sladkorja
3 jajca
2 mali žlički soli.
Sestavine za nadev:
4 kakiji
1 dl mleka
5 žlic pšeničnega zdroba
2 žlici sladkorja
1 vaniljev puding
1 jajce
limonin sok
1 jajce za premaz.
Priprava:
Kvas in sladkor raztopimo v toplem mleku. V posodi odmerimo vse preostale sestavine brez masla, prilijemo raztopljen kvas in zamesimo kvašeno testo. Med mešanjem postopno dodajamo zmehčano maslo. Na koncu mešamo deset minut na najvišji hitrosti, da se sestavine dobro povežejo med seboj. Gladko vmešano testo pokrijemo in damo na toplo vzhajati. Med vzhajanjem pripravimo nadev. Kakije brez lupine dušimo toliko časa, da se zgostijo, ves čas mešamo. Prašek za puding zmešamo s sladkorjem, mlekom in jajcem ter ga prilijemo kakiju, dodamo pšenični zdrob, limonin sok in kuhamo tako dolgo, da se zdrob zmehča. Ohladimo. Vzhajano testo stresemo na pult, pregnetemo in pustimo počivati nekaj minut. Zatem testo razvaljamo na pravokotnik, ga premažemo z nadevom in zvijemo v zavitek. Zavitek prerežemo po dolžini na pol, tako da zarežemo približno 2 centimetra od roba in potegnemo rez do konca zavitka. Dobljeni polovici zavitka med sabo prepletemo in tako spleten zavitek položimo v pomaščen okrogel model za potico. Oblikovano pecivo damo na toplo vzhajati. Ko je vzhajalo, ga premažemo s stepenim jajcem in ga damo v vročo pečico. Pečemo ga pri 175 stopinjah Celzija približno 50 minut, da se lepo obarva. Po potrebi ga prekrijemo s folijo, da se ne bi zapeklo preveč.
Jeseni na našem jedilniku ne sme manjkati niti buča. Dobro bučno juho lahko pripravimo na različne načine in ji po želji tudi dodamo različne dodatke, kot so ščepec čilija, smetana, zelišča in celo jabolko. Pri serviranju jo popestrimo z bučnim oljem, popečenimi kruhovimi kockami in kupčkom kisle smetane ali pa uberemo bolj zdravo različico in juho okrasimo s svežimi zelišči ali pečeno čičeriko. Za vse ljubitelje kremne jesenske poslastice smo izbrali odličen recept.
V menije so članice vključile jabolka, grozdje, slive in drugo sadje. Foto: Blaž T. Muc
Kombinacija praznovanja svetega Martina in uživanja svežih jesenskih sadežev, kot je kaki, ponuja odlično priložnost za slavje. Ta praznik nas povezuje z naravo, tradicijami in bogato kulinarično dediščino, zato uživajmo v teh okusih in dragocenih trenutkih, preživetih ob dobri hrani in vinu.
