Preden se povzpnete na hribček k Bibcu, je bolje pustiti avto spodaj v centru Križa, kakih 150 metrov od simpatično preurejenega gostišča. Tam domača družina, če je verjeti zapisom, živi že vsaj od leta 1800.
Pred časom je odšel stari gospodar, menda še zadnji slovenski ribič v teh krajih, prenovljeno hišo, v kateri so ob gostilni tudi sobe za turiste, pa je prevzela nova generacija. Uredili so dvorišče in vrt ter stene odeli v okrasje, povezano z morjem in ribištvom, in fotografije, ki v barvah in črno-belo ilustrirajo zgodovino družine.
V zadnjih septembrskih dneh nas ni zanimalo kopanje na bližnjih plažah, ampak mediteranska ponudba, ribe in drugi jadranski prebivalci na krožnikih. Slišali smo, da pri Bibcu na krožnikih komplicirajo še manj kot recimo v (tudi) slovenskem Rosenbaru v stari Gorici. Še ena razlika je med gostilnama: pri Bibcu v nasprotju z Goričani ponujajo izključno hišna vina, tudi na začetku, ko so na mizo počasi prihajale hladne in nekaj toplih predjedi, ki so jih pospremili z Etiko, kot je ime njihovi peneči kombinaciji glere, vitovske in malvazije.
Osvežilna Etika se je srečala s kar enajstimi predjedmi, ki bi bile marsikje v Sloveniji zlahka dovolj za pošteno kosilo. Naj opišemo, kaj smo za začetek dobili na mizo: sardone potresejo z mletim koromačem in prelijejo z oljčnim oljem, da nastane povsem preprosta, a neverjetno okusna in učinkovita kombinacija. Spremlja jo zelo mehak, skoraj puhast primorski kruh v obliki velikih polžkov.
Nato se na mizi zvrsti cela serija biserov, recimo hobotnica v solati in sardoni na šavor, pa obilne kepice nežnega bakalarja na kockah pečene polente. Za zelenjavni del poskrbijo z dvojnim ali trojnim odmerkom na tenko narezanih in ocvrtih jajčevcev, za primorsko klasiko ponudijo dišečo frtaljo z zelišči in inčuni. Ne, to še ni vse: kaneštrele in pedoče vzorno gratinirajo, zavitek napolnijo s tuno, rikoto in zelišči ter podložijo s paradižnikovo omako. Da ne pozabimo: za vsakega je bila še ocvrta ribja kroglica ali polpet, če hočete, za poznavalce pa so bili na zadnjem krožniku tudi ocvrti pedoči, po naše klapavice.
Takšnega uvoda, tako bogatega in navsezadnje izčrpnega pregleda, ko govorimo o ne predragih, a hkrati zanimivih morskih jadranskih zgodbah, pravzaprav nismo pričakovali. In morda bi, če se tempo ne bi primerno umiril, celo obupali. Na pomoč nam je prišla osvežilna hišna mešanica malvazije in chardonnayja, da smo lažje razmišljali naprej, ko so naštevali testenine in mineštre tistega dne.
In smo se zagnali. Špageti z vongolami prijetno presenetijo z veliko popra, pacchere, velike valje, opremijo z morskimi sadeži oziroma mehkužci in s koščki rib, enako je bilo s porcijo njokov. Nepozabne okuse so zaokrožili z malce neobičajno mineštro, gosto kremno gobovo juho z gamberi. Skratka – tudi v drugi fazi pri Bibcu ne popuščajo.
Je pa treba priznati, da se je naša ekipa proti koncu vseeno odločila za malce bolj omejeno količino glavnih jedi. Stavili smo na porcijo nepretresljivih lignjev z žara in na ne ravno majhnega brancina, ki so ga prinesli na ogled, spekli in potem očistili, razdelili na krožnike skupaj s pečeno polento, zelenjavo in krompirjem.
Spet manj popuščanja je pri sladicah. Čeprav so lažje kot pri nas na celini, je hišna gibanica s skuto in jabolki še vedno gibanica, še ena možnost, na katero posebej opozorijo, je sladek sorbet s pelinkovcem, zmagovalni med sladicami pa je vseeno sladek in dišeč krokantino z rumom.
Na koncu prinesejo še simpatičen, sladek in le rahlo alkoholen hišni liker iz grenivke, potem pa še pokažejo, kje je najbližja pot na vrh vasi, od koder se ponuja sijajen razgled na Tržaški zaliv. Nujno potrebna rekreacija, bi lahko rekli.
Več ocen preberite na mihafirst.si.
