Lanska zmagovalka akcije Najboljša picerija Nedeljskega dnevnika ima kar nekaj prednosti pred konkurenco, v vsakem primeru pa v natančno urejenem in čistem prostoru (kar je v marsikaterem podobnem obratu v Sloveniji velika težava) ponujajo izvrstne napolitanske pice, ki se jih ne bi sramovali niti na jugu naše zahodne sosede. Podobno kot najboljše picerije v Italiji imajo ob osnovni ponudbi še nekaj enostavnejših predjedi in objedi: sendviči po italijansko, bruskete, solate in testenine, kjer je nekaj mesnih pa tudi veliko brezmesnih možnosti. Ob klasičnih in nekaterih bolj avtorskih picah so na svojem mestu, podobno kot v najboljših picerijah po svetu, izvrstna vina, v primeru Vesuvia so predvsem slovenska, še natančnejše primorska. Lokalnim Rojacu, Zaru, Sterasu in Bordonu priključijo Marjana in Edija Simčiča pa tudi Movio. Imajo kak ducat šampanjcev, kar je v zadnjem času tako značilno za najboljše v Neaplju, in seveda solidno serijo piva, veliko žganic in s tem tudi koktajlov. Cene pic so od 10 evrov naprej.

Verjetno najpopularnejšo picerijo v naših krajih vodi veteran ljubljanske kulinarične scene Sebastijan Raspopović (Gostilna in bistro As) ob izdatni pomoči Grega Jurkovicha, ki se je za to priložnost izučil obrti v samem centru te umetnosti, v Neaplju. Fanta, ki imata v Ljubljani zelo uspešen lokal z burgerji, ponujata osnovne pice oziroma enostavnejše pice malo pod 10 evri, z bogatejšimi sestavinami obložene pa so lahko do 16 evrov. Imajo izredno zanimivo ponudbo žganic in koktajlov, pri pivu in vinu pa niso tako prepričljivi.

V okviru Rožmarinovega gostinskega sistema delujeta tudi dve piceriji, starejša in nekoliko originalnejša domuje ob Steakhousu v centralni stavbi. Pice v La Pizzeriji niso neapeljske, so pa orjaške, verjetno največje pri nas, tako da jih morate rezati z velikimi škarjami, a to na cene najcenejših ne vpliva, klasična pica je 9,4 evra. Vsak teden postrežejo tudi s kako zelo posebno novostjo, drugače pa so (bogate) najdražje pice po 15 evrov. Imajo tudi solate in sladice ter solidno vinsko in pivsko karto pa tudi serijo žganic in koktajlov.

Večno dilemo naših picerij, kako zadovoljiti visoke standarde napolitanskih pic in se hkrati prikloniti gostom, ki jedo po staroslovenskih navadah pice z debelim hudo nasitnim testom, so v piceriji z najlepšim pogledom na morje pri nas rešili enostavno. Pečejo dve vrsti pic, izvrstne napolitanske pice in pice della nona, kjer kriteriji priprave niso tako strogi. Najcenejša pica, margerita, je 9,2 evra, potem pa se cene kar hitro dvignejo. Pica z govejim karpačom stane 18 evrov. Radi ponudijo domača kraft piva, nekaj je penin in primorskih vin.

Prva picerija v Sloveniji, ki je razvila napolitansko peko pic, je bila na Streliški, pozneje pa so se tudi bolj ali manj uspešno širili. Ko govorimo o originalni piceriji, kjer je mnogo lepše poleti, ko mize postavijo zunaj, lahko rečemo, da so kljub hudi konkurenci še vedno med najboljšimi, čeprav niso več na evropskimi lestvici najboljših. So se malce podredili publiki, ki nima razumevanja za napolitansko kuhinjo? Enostavne pice se začnejo pri 8 evrih, pohvalijo se z originalnimi italijanskimi sestavinami in ob drugih pijačah tudi z italijanskimi vini.

Etna v Divači je nenavadna picerija, ki ponuja avtorske pice, hkrati pa za zahtevnejše tudi solidna vina in prenovljene kraške jedi, ki jih lahko ponudijo tudi v šesthodnem meniju. Mojster Igor Peresson, ki ima ob lokalu tudi žepno kuharsko šolo, nikoli ni prisegal na klasične napolitanske pice, tudi pri picah so mu namreč bližje mali izumi, ki lahko na videz enostavno večerjo spremenijo v velik dogodek. Enostavnejše pice stanejo 9 evrov, najdražja Etna s pelati, mocarelo, skuto, polsuhimi paradižniki, kuhanim pršutom in parmezanom je 13 evrov.

Dolenjska picerija s svojimi pridruženimi članicami počasi osvaja tudi druge dele Slovenije, v svoji centrali pa ponuja ob klasičnih in bolj serioznih picah (od 10 do 14 evrov) tudi nekaj solat, burgerje in sladice. Zelo so ponosni na svoje testo z drožmi, na jedilniku pa imajo tudi svoje pivo. Pripravijo lahko celo za mnoge bogokletno čikaško pico, in če vam je njihova filozofija blizu, se lahko prijavite in naučili vas bodo peči pice, v njihovi trgovini pa je včasih mogoče dobiti tudi pakete s paradižnikom, kruhom ali začimbami za pice.

V organizaciji Associazione Verace Pizza Napoletana, ki šteje več kot tisoč picerij, predvsem v Italiji, so tudi slovenske picerije, ob Pop'su in Veraceju še kranjska picerija, ki podobno prisega zgolj na originalne neapeljske recepte. Že pri predjedeh, pršut San Daniele, mocarela bufala, burratina, caprese ..., je jasno, kam se ozirajo domačini, podobno je pri testeninah, pri picah pa sploh ni dvoma. Imajo dober ducat pic, ki iščejo rešitve predvsem v okviru osnovnih sestavin. Imajo pa pri 400 gradi tudi vse bolj popularne pice s krompirjem. Od 9 evrov naprej.

Če je mariborska La Pizzeria samosvoj obrat, kjer pečejo gigantske pice, je Poper, sicer v lasti istega gostinskega sistema, pravo nasprotje. Lahko bi rekli, da gre za italijansko restavracijo (nad katero je Hotel Maribor), kjer presenetljivo kraljujejo najboljša vina, predvsem štajerska, in šampanjci. Zelo natančno pripravljenim originalnim picam, kot jih poznamo iz Neaplja (od 9,5 do 15 evrov), so priključili nekaj hladnih predjedi in solat, pa tudi nekaj testenin (od 12 do 15 evrov), pa še sladice po italijansko, cannole in tiramisu.

V nekdanji beznici, kjer so nekoč s poceni mednarodno hrano in še cenejšo pijačo skrbeli za zabavo predvsem študentskega življa, v zadnjem času za ponudbo skrbi nova ekipa, ki si je recepte za pice menda izposlovala pri Gregu Jurkovichu iz omenjene picerije Pop's Pizza. Gre za klasične neapeljske pice, so pa druge sestavine konkretnejše, prilagojene pregovorno lačni študentski publiki. Marinara je 9, pica s tartufi 16 evrov. Ponudba pijače je klasična, je pa jasno, da lahko izbirčneži dobijo tudi zelo prestižno pivo in vrhunsko vino.