Vsako poletje lahko znova in znova prebiramo grozljive zgodbe o zaprtih in zapuščenih otrocih ali domačih živalih v avtomobilih. Ob lanskem tragičnem dogodku na Sv. Lovrencu, ko je v vročem avtomobilu umrl še ne dvoletni otrok, so sledila številna opozorila, naj starši otrok niti za pet minut ne pustijo samih v avtomobilu, vendar se to še kar dogaja. »Kot odgovorni vozniki in starši morate vedeti, da otrok ali domačih ljubljenčkov nikoli ne smete puščati samih v avtu, pa četudi gre za nekajminutni skok na blagajno bencinskega servisa. V le kratkem času lahko namreč temperatura v avtu tako naraste, da resno ogrozi življenje otroka ali domačega ljubljenčka, ki je zaprt v avtu,« opozarjajo pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Samo za primer: če je zunaj 30 stopinj Celzija, jih je znotraj kar 56!
Notranjost avtomobila ob obsevanju s sončnimi žarki deluje kot vročinska past: sonce segreva pločevino, zaradi tega pa se segreva notranja stran karoserije, na primer strop. Še dodatno – in izdatno – se notranjost segreva zaradi obsevanja armaturne plošče in vratnih oblog skozi avtomobilska stekla. Ob zaprtih oknih vroč zrak nima kam uiti, zato temperatura v notranjosti skokovito raste.
Izjemen skok temperature
Že pri zunanji temperaturi 20 stopinj Celzija je po petih minutah notranjost segreta na 24 stopinj Celzija – po 30 minutah je v notranjosti že za 16 stopinj Celzija bolj vroče, po eni uri pa je temperatura notranjosti že 46 stopinj Celzija. Ob višjih temperaturah zunanjosti temperatura v notranjosti skokovito raste. V najbolj vročih dneh pod žgočim soncem, ko temperatura recimo doseže 40 stopinj Celzija, se notranjost hitro segreje na življenju nevarne temperature; po eni uri v takšnem avtu temperatura naraste na kar 68 stopinj Celzija, kar je nevarno že za odrasle, kaj šele za otroke ali domače živali.
Zakaj je visoka temperatura v notranjosti tako nevarna za otroke? Ljudje svojo temperaturo uravnavamo prek kože. Pri visokih temperaturah se odprejo kožne pore, iz katerih se izloča tekočina, ki s hlapenjem znižuje temperaturo na koži. Za učinkovito potenje človeško telo potrebuje tekočino, pa tudi kisik; srce mora ob potenju namreč delovati močneje. Brez zadostne količine tekočine in kisika, ki preprečujeta dvig temperature, se telesna temperatura telesa hitro dvigne, odvajanje toplote pa se ustavi. Že telesna temperatura 42 stopinj Celzija je dovolj, da nastane vročinski šok oziroma toplotni udar, ki vodi v odpoved mnogih telesnih organov in v smrt.
Še zlasti je to nevarno za otroke, ki imajo manjšo površino kože glede na prostornino telesa in zato niso sposobni odvajati odvečne toplote tako učinkovito kot odrasli. Dodatno nevarnost predstavlja dejstvo, da otroci v avtu običajno sedijo v otroškem sedežu oblečeni, kar preprečuje odvajanje toplote s potenjem, saj pot nima kam izhlapevati. Telo se namreč zakrito z oblačili in v sedežu segreje trikrat hitreje kot ob enaki temperaturi na svežem zraku.
Večina tako sicer dobro ve, da otrok in živali ne smemo puščati v razgretem avtu, a vseeno se vsako poletje zgodi kar nekaj takšnih primerov. Kako ravnati, ko opazimo v vročem avtu zaprtega otroka? Najslabše je, če ne storimo ničesar – ne glede na posledice našega ravnanja se moramo namreč zavedati, da gre v takšnem primeru za življenje otroka in da pogosto šteje vsaka minuta, pravijo na AMZS ter svetujejo, da se najprej odzovemo tako, da pogledamo, ali je voznik oziroma skrbnik kje v bližini. Povprašajmo druge, ki so v bližini takšnega avta, ali so videli voznika; kje je, kam je šel. Če se to zgodi na parkirišču nakupovalnega centra oziroma trgovine, o tem takoj obvestimo varnostnike oziroma odgovorne v trgovini, ki naj poskušajo poiskati ali priklicati voznika. Če tega v kratkem času ne najdejo, je treba takoj poklicati policiste oziroma javiti primer na številko 112. Odgovorni bodo znali svetovati, kako naprej. Če je pomoč predaleč, velja razmisliti o tem, kako bi iz avta rešili otroka; če ne gre drugače, je pri zaklenjenem avtu treba razbiti stekla oziroma kako drugače vlomiti v notranjost in rešiti otroka (ali domačo žival). Pomembno je, da ravnamo odločno in dovolj hitro; s posledicami našega ravnanja (razbita stekla in podobno) se lahko ukvarjamo pozneje. Najpomembneje je, da iz avta rešimo otroka.
Črni avti bolj na udaru
Vozniki se proti razgretim notranjostim avtomobilov borimo vsak po svoje. Nekateri pri parkiranju poiščejo senco, nekateri pustijo malce odprta stranska okna, marsikdo vetrobransko steklo prekrije z zaščitno folijo. A kako učinkoviti so ti ukrepi? Ali zares pomagajo? Rezultati preizkusa švicarskega avtomobilskega kluba TCS, pri katerem so v klimatiziran laboratorij pod UV-žaromete postavili nekaj avtomobilov in tako v nadzorovanih okoliščinah ponazorili razmere, ko avto stoji na soncu, je pokazala zanimive rezultate.
O tem, kako vroče je v avtu, ki stoji na soncu, odloči že barva avtomobila: temen oziroma črn avto se segreje precej bolj in precej hitreje kot svetel oziroma bel avto. V številkah to pomeni, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj Celzija streha avtomobila bele barve po 60 minutah obsevanja segreje na nekaj več kot 60 stopinj Celzija, streha črnega avtomobila pa na 80 stopinj Celzija.
Najbolj se v notranjosti segreje zgornja površina armaturne plošče, ki je pod vetrobranskim steklom tudi najbolj izpostavljena sončnim žarkom. Po eni uri pod UV-žarometi, ki simulirajo zunanjo temperaturo 25 stopinj Celzija, je temperatura na površini armaturne plošče že 77 stopinj Celzija, kar že pomeni, da lahko dobimo opekline, če se je dotaknemo. Na segreto površino armaturne plošče nam k sreči ni treba sesti, a močno se segrejejo tudi drugi deli avtomobilske notranjosti. Če je avto opremljen s črnim usnjem na sedežih, postane hitro prevroče; med meritvami so na površini usnjenih sedežev namerili temperaturo 55 stopinj Celzija.
Kako se torej lahko zaščitimo pred vročino v avtu? Za najučinkovitejše sredstvo se je izkazala zaščitna folija, ki jo razprostremo nad armaturno ploščo ali pa zataknemo na vetrobransko steklo. Zgolj z uporabo zaščitne folije lahko omejimo temperature v notranjosti: pri testnem obsevanju se je zaščitena površina armaturne plošče segrela le na 39 stopinj Celzija, notranjost avta pa le na 32 stopinj Celzija.
Marsikdo, ki pusti avto pod žgočim soncem, pusti priprta okna v prepričanju, da zaradi tega v avtu ne bo vroče. A zgolj za centimeter ali dva priprta okna ne prinesejo nobene ohladitve, saj ne omogočijo prepiha, zato tudi ni izmenjave vročega zraka s hladnejšim. Odprta okna bi bila učinkovitejša le, če bi jih povsem odprli, kar pa ob nevarnosti vloma v avto oziroma kraje predmetov, ko pustimo avto brez nadzora, običajno ne pride v poštev.
