Škoda, ki jo povzročijo določene besede, je lahko dolgotrajna. Izrazi, ki ohranjajo stereotipe ali marginalizirajo določene skupine, prispevajo k ohranjanju družbenih neenakosti. Prav tako lahko povzročijo psihološko škodo, zlasti med tistimi, ki so že tako ranljivi. Študija iz leta 2022, objavljena v Journal of Applied Social Psychology, je celo pokazala, da je izpostavljenost slabšalnemu jeziku znatno povečala občutke socialne izoliranosti in zmanjšala samospoštovanje med udeleženci.
Strokovnjaki so nekatere besede in besedne zveze označili za posebej škodljive zaradi njihove potencialne marginalizacije ali poniževanja. Poglejmo nekatere najpogosteje navajane primere.
Ohranjanje stereotipov
Rasne in etnične žalitve so na vrhu seznama. Izrazi, ki posameznike ponižujejo na podlagi njihove rase ali etnične pripadnosti, so med najškodljivejšimi, saj te besede niso samo žaljive, ampak lahko tudi krepijo sistemski rasizem in prispevajo k psihičnim travmam, ki jih doživljajo marginalizirane skupnosti.
Potem so tu žalitve, povezane s spolom. Besede, ki ponižujejo posameznike na podlagi spola ali spolne usmerjenosti, kot je pri nas »k...a«, ohranjajo stereotipe in prispevajo h kulturi seksizma in homofobije. Ti izrazi se pogosto uporabljajo za nadziranje spolnih norm in ustvarjanje okolja, kjer se ljudje ne počutijo varne ali pa se počutijo razvrednotene.
Tudi ableistični jezik si zasluži omembo. Besede, kot so »norec« ali »retardiran«, so se v preteklosti uporabljale za poniževanje posameznikov, še posebej tistih s posebnimi potrebami. Tak jezik banalizira njihove izkušnje in ohranja razširjene negativne stereotipe.
Ali pa izrazi, ki sramotijo telo nekoga. Besede, kot so »zavaljenec«, »debeluh« ali »grdobec«, uporabljene na slabšalni način, lahko vplivajo na duševno zdravje in prispevajo k težavam, kot so motnje hranjenja, depresija in anksioznost.
Premišljene alternative
Dobra novica pri vsem tem je, da obstajajo boljši, bolj vključujoči načini komuniciranja. Zamenjava škodljivih besed z bolj premišljenimi alternativami lahko pomaga ustvariti kulturo spoštovanja in empatije, torej da nekaj, za kar bi rekli, da je »norost«, opišemo z besedami, da je »nenavadno« ali »nepričakovano«. Ti izrazi so natančnejši in je manj verjetno, da bodo ohranjali stigmo.
Ko govorimo o zadevah, povezanih s težo, je uporaba izrazov, kot sta »telesna velikost« in »telesni tip«, bolj nevtralna in manj verjetno je, da bodo povzročili škodo. Prav tako je pomembno, da se osredotočimo na zdravje, in ne na videz.
Pri razmišljanju o tem, kako govorimo, gre predvsem za spodbujanje ozaveščenosti in razumevanja. Dr. Robin Lakoff, zaslužni profesor jezikoslovja na kalifornijski univerzi Berkeley, je nekoč dejal, da »jezik odraža in oblikuje našo družbo«. »S spremembo jezika lahko začnemo spreminjati tudi osnovna stališča, ki povzročajo škodljivi govor.«
Šole, delovno mesto in družbena okolica lahko igrajo ključno vlogo. Po svetu je vse več organizacij, ki spodbujajo bolj spoštljivo komunikacijo.
Eden od izzivov pri obravnavanju škodljivega jezika je razlikovanje med namenom in vplivom. Pogosto ljudje morda ne nameravajo nekoga raniti s svojimi besedami, vendar je lahko učinek še vedno pomemben. Kot ugotavlja dr. Derald Wing Sue, profesor psihologije in izobraževanja na univerzi Columbia, »ni dovolj le imeti dobre namene, pač pa se moramo zavedati, kako naše besede vplivajo na druge, zlasti na tiste, ki so že tako marginalizirani«. To zavedanje se razširi na širši družbeni kontekst, v katerem se besede uporabljajo. Jezik, ki se morda zdi benigen v enem kontekstu, je lahko škodljiv v drugem, zlasti če krepi negativne stereotipe ali prispeva k marginalizaciji določenih skupin.
