Zadnji oktober je dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje 16. stoletja ter na rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Kot je povedala evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar, bi bila tudi danes potrebna reformacija in to na več področjih, od politike, kulture do gospodarstva.
Po besedah evangeličanske duhovnice, ki svoje poslanstvo izpolnjuje že več kot 45 let, je »lepo in prav, da že 30 let praznujemo praznik reformacije«, ki pa bo po njenem prepričanju v prihodnjih letih še toliko bolj potreben. »Ne glede na to ali spadamo v evangeličansko ali rimskokatoliško cerkev, kristjani opažamo, da življenje postaja žalostno, in potrebna bi bila nova resna reformacija, podobna tisti iz leta 1517.«
Vsak v nekaj veruje, veliko ljudi tudi v materializem
Martin Luther, kot je poudarila, ni želel razkola v Cerkvi, pač pa, »kot so že mnogi pred mano povedali, očistiti učenje Jezusa Kristusa od tujkov«, ki pa še naprej, že več kot 500 ostajajo, le da se spreminjajo. Reformacija, ki je uspela v srednjem veku, je bila tedaj nekaj novega, za nekatere sprejemljiva, za druge ne, še zlasti ne za tiste, ki so bili dogmatsko vezani na Rim in papeža. Tako so, kot je spomnila duhovnica, v učenju znotraj katoliške cerkve in drugih protestantih cerkva nastale določene razlike, denimo v številu zakramentov, po Luthrovi dediščini sta ohranjena le dva, sveti krst in sveta večerja. Katoličane in protestante deli tudi pogled na Marijo, ki jo protestanti zgolj spoštujejo kot Jezusovo mater.
Kot je prepričana evangeličanska duhovnica, vsak človek v nekaj veruje, nekateri v Boga, drugi v duhovne vrednote, spet tretji v materialne. Veliko je teh, ki so zapadli v materializem, iz katerega, kot pravi, izhaja precej hudega. »Sama imam rada ljudi ter jih resnično in iskreno spoštujem. Menim, da bi moral vsak ravnati po svoji vesti, se pa pri številnih sprašujem, kje je ta vest, kdo jo je ukradel oziroma kdaj je zaspala,« je bila kritična.
Reformacija je po njenih besedah čedalje bolj potrebna tudi v politiki, zdravstvu, gospodarstvu, kmetijstvu, pa tudi v kulturi in šolstvu. Povsod so potrebne reforme, »ker smo globoko padli na ravni duhovnih vrednot«, je poudarila Kerčmar in to ponazorila s praznovanjem noči čarovnic.
»To je praznik čaščenja smrti in strahu, ki smo ga pograbili, kot vse tuje. Ob tem zanemarjamo prave, dobre, stare vrednote, ki iz človeka delajo človeka, in raje, zelo lahkomiselno, prevzemamo plehke vrednote, ki na dolgi rok odtujujejo«. Zlasti je to očitno pri nekaterih družinah, v katerih so člani, odtujeni drug od drugega, zatekajo k sodobni tehnologiji, ki prinaša varljiv napredek.
Prva knjiga v slovenskem jeziku
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske.
V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.
