Spanje je čaroben ključ do otrokovega zdravja, razvoja in učenja, saj vpliva na njegovo telesno moč, bistri njegov um in prinaša čustveno ravnovesje. A uspavanje je v marsikateri družini vsak večer znova vse prej kot čarobno. Da bi se izognili situacijam, ki ustvarjajo izmučene starše in neprespane malčke, strokovnjaki prisegajo na večerno rutino, katere pomemben del so pravljice.
Veliko je otrok, ki težko odidejo v posteljo in zaspijo sami od sebe. Potrebujejo pomoč staršev, ki pa so pogosto prezaposleni, da bi z otrokom pol ure ali uro počakali, da bi zaspal. A primerno preživet čas pred spanjem možganom sporoča, da se dan končuje in da bo čas za spanje, kar olajša uspavanje. Večerne aktivnosti, ki jih izvajamo rutinsko, nam dajejo občutek varnosti in nas pomirjajo. Vse to in hkrati prijetno večerno končevanje dneva, ko tudi otroci čutijo, da se družinska dinamika umirja in dan zaključuje, bo lahko pomagalo pri uspavanju.
»Večerna higiena in obisk stranišča lahko napovesta odhod v posteljo. Ta naj bo namenjena le uspavanju in spanju. Seveda pa je čas pred spanjem lahko čas, ki ga starši izkoristimo za branje ali poslušanje primernih pravljic in uspavank. To so lahko dragoceni trenutki, v katerih otroke učimo navad za vse življenje. In to, da starši otrokom privzgojimo zdrave spalne navade, so pomembne vzgojne zmage. Radi rečemo, da je vzgoja z zgledom tista, ki šteje in otrokom pomaga ponotranjiti življenjske izbire in navade,« pravi Brigita Zupančič Tisovec, dipl. fiziot., spec., nacionalna promotorka zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Slabe spalne navade
Do težav pri spanju najpogosteje prihaja zaradi slabih spalnih navad in premajhnega zavedanja, kako je spanje pomembno. Spanje nam lahko kratijo tudi obveznosti in z njimi povezan stres, zdravstvene težave, premalo naravne oziroma preveč umetne svetlobe, premajhna telesna dejavnost čez dan in preveč intenzivna telesna dejavnost zvečer. Na spanje lahko slabo vplivajo premastni in preobilni večerni obroki ali lakota, prevelik vnos tekočine tik pred spanjem, poseganje po energijskih pijačah, kofeinskih napitkih ali drugih psihoaktivnih substancah.
Da bi preprečili spalne težave, poskrbimo za varno, čisto, mirno in udobno spalno okolje. Poskrbimo, da otroka ne moti hrup, da je prostor redno prezračen in zračen ter da ni pretopel (18 do 20 stopinj Celzija). Izjemno pomembna je postelja: ležišče in vzglavnik naj anatomsko podpirata fiziološke krivine hrbtenice. Strokovnjaki priporočajo, naj otroke kar najhitreje naučimo, da se uspavajo sami, saj se bodo tako lahko sami uspavali tudi med nočnimi prebujanji. V pomoč jim je lahko »ninica«.
Spanje lahko moti uporaba elektronskih naprav pred spanjem (računalnik, tablica, mobitel, televizija …). Zasloni namreč sevajo modro svetlobo, ki spodbuja delovanje možganov in preprečuje uspavanje. Zato se vsaj uro pred spanjem odsvetuje uporaba zaslonov.
Kot rečeno, je zelo pomembna večerna rutina, ki jo sestavljajo prijetne aktivnosti. Te izvajamo vsak večer v enakem zaporedju in ob enakem času, da otroci točno vedo, kaj sledi. To jim daje občutek varnosti, zaradi česar se lažje prepustijo spancu. »Del večerne rutine naj bo poslušanje pravljic, ki otroku omogočajo, da umiri svoje misli, usmeri pozornost na vsebino zgodbe, se vživi v junake in junakinje, njihova čustva in odnose. Glas pripovedovalca ga umiri in popelje v spanec,« o pomenu branja in poslušanja pravljic pred spanjem pove dr. Ljubica Marjanovič Umek, profesorica za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Skupno branje in poslušanje
Skupno branje ali poslušanje pravljic pred spanjem in čez dan ima pomemben vpliv na razvoj malčkov in otrok, predvsem na razvoj govora. Otroci, ki jim odrasli pogosteje berejo ali ki poslušajo pravljice, imajo predvsem večji in bolj raznolik besednjak, njihovo govorno razumevanje je boljše in postajajo tudi dobri pripovedovalci zgodb. Pozitiven je tudi vpliv na socialno in čustveno področje razvoja, zlasti na razvoj socialnega razumevanja, empatije, na razumevanje pogleda različnih junakov in junakinj v zgodbah.
»Ob skupnem branju in poslušanju je pomembno, da z dojenčkom vzpostavljamo varen čustveni odnos, kar prispeva k njegovemu umirjanju in začetni usmerjeni pozornosti. Knjiga in poslušanje sta tudi odlični orodji za spodbujanje začetnega sporazumevanja med dojenčkom in odraslo osebo ter s tem začetnega učenja govora,« razloži dr. Ljubica Marjanovič Umek in doda, da so pravljice, ki jih beremo otrokom, lahko zelo različne, saj so tudi otroci zelo različni. Lahko so kratke ali dolge, lahko preberemo samo del zgodbe in nadaljujemo naslednjič.
Čeprav se ob sodobnih tehnologijah, s katerimi nekateri starši uspavajo otroke, pomen branja in pripovedovanja pravljic izgublja, dr. Ljubica Marjanovič Umek meni, da je predvsem za dojenčke in malčke pomemben neposreden stik med njimi in odraslimi, zato je čas, ki si ga za uspavanje ali branje in poslušanje vzamejo starši, neprecenljiv. »Naj še enkrat poudarim, da odrasla oseba lahko neposredno spremlja odzive dojenčkov oziroma malčkov, kar se pri predvajanju na primer risank – seveda če starši niso prisotni – v celoti izgubi. Malčki in otroci bodo prisotni odrasli osebi tudi kaj povedali, vprašali, izrazili svoja čustva, nestrinjanje ..., kar vse je pomembno za njihovo celovito razumevanje zgodbe, ki jo poslušajo. Pri dojenčkih in malčkih je pomembno, da pri branju nismo prehitri, za vse pa je pomembno, da jim beremo razločno, dinamično, čustveno obarvano. Pomembno je tudi, da jim v času pripovedovanja postavimo kakšno vprašanje o tem, kaj mislijo, da se bo zgodilo, kdo bo kaj naredil ..., da jim dovolimo, da postavljajo vprašanja in izražajo komentarje. In na koncu, če le gre, naj povejo svoje misli o zgodbi, o tem, kaj jim je bilo posebej všeč, kaj ne ...«
Lahkonočnice
Zgodnje skupno branje in poslušanje zgodb je ključnega pomena za spodbujanje zgodnje pismenosti predšolskih otrok. Kot potrjujejo rezultati raziskav, se otroci, ki jim v zgodnjih razvojnih obdobjih odrasli pogosto in kakovostno berejo, tudi hitreje opismenijo, so akademsko bolj pismeni in v najstniških letih tudi šolsko bolj uspešni ter motivirani za branje v odraslosti.
Vendar pa uspavanje malčkov marsikateremu staršu pomeni velik izziv. A1 Slovenija zato s projektom Lahkonočnice že osmo leto staršem in vzgojiteljem ponuja kakovostne sodobne slovenske zvočne pravljice, ki otroke zazibljejo v sladek sen. Bogata zbirka več kot 160 pravljic, ki nastaja v sodelovanju z znanimi slovenskimi pisatelji in pripovedovalci, je brezplačno dostopna kadarkoli in kjerkoli v mobilni aplikaciji Lahkonočnice. Prvi pripovedovalci, ki so otroke popeljali v sladke sanje, so bili starostniki iz domov starejših občanov, skozi leta pa so pravljičnim junakom glas posodili tudi številni znani dramski igralci.
S poslušanjem Lahkonočnic, ki jih pripovedujejo profesionalni igralci, otroci poleg zgodbe pridobijo tudi poglobljeno razumevanje tona, izgovorjave, naglasov in dialektov, kar je še posebej dobrodošlo za vse starše, ki sami niso najboljši bralci. Ker zvočne pravljice nimajo vizualnih dražljajev, jih lahko otroci poslušajo tudi v temi, zato so še primernejše za uspavanje. Lahkonočnice prav tako ponovno gostujejo v legendarni radijski oddaji »Lahko noč, otroci!«. V vlogi pripovedovalcev malčke v sladek sen pospremijo Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožica Avbelj, Maja Končar in Marijana Brecelj. Lahkonočnicam lahko na valovih Prvega programa Radia Slovenija prisluhnete vsak četrtek od 29. avgusta do 26. septembra ob 19.45.
